Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Med petimi finalisti, ki ste jih izbrali poslušalci, gledalci in bralci devetih sodelujočih medijev, bomo izbrali Slovenski avto leta 2022
Danes še enkrat na kratko predstavimo vsem pet avtomobilov, ki so se uvrstili v finalni izbor za Slovenski avto leta 2022, določili pa ste jih vi z glasovanjem. Največ glasov je prejela Toyota yaris cross, tako ji po vašem glasovanju priprada prvih 6 točk.
Cestnoterenski yaris cross in običajni yaris sta tehnično najtesnejša sorodnika, a yaris cross ima za vzor tudi večji model RAV 4: videti je podobno robustno in pustolovsko. Na voljo je tudi bencinski pogon, a prednost tega avta je učinkovit in zato gospodaren hibridni pogon. Kdor želi – in seveda plača –, lahko dobi tudi dodaten električni motor in s tem štirikolesni pogon, sicer pa yaris cross ponuja bogat nabor asistenčnih sistemov. Avto ni poceni, a v resnici tudi njegovi tekmeci niso cenejši. Že res, da yaris cross izpolnjuje večino vrednot slovenskega avtomobila leta, a si zasluži tudi kakšno kritiko. Osrednji zaslon z ne prav sodobnim uporabniškim vmesnikom še vedno nima slovenskih menijev, razmeroma pusta plastična notranjost pa ne sledi atraktivni zunanjosti.
Na drugem mestu je po vašem glasovanju Škoda enyak, zapišemo ji torej 4 točke. Enyaq je Škodin prvi povsem električni avto. Narejen je sicer na enaki tehnični osnovi kot Volkswagnov ID.4, a pri Škodi so enyaqu vtisnili svoj pečat z všečno obliko karoserije in prostorne notranjosti ter z nekaj značilnimi češkimi podrobnostmi. Izbira motornih moči in zmogljivost akumulatorskih sklopov sta dovolj veliki, da tudi zahtevni uporabniki najdejo svojo različico, avto pa je kljub dvema tonama lahkotno vodljiv – pa še tono težko prikolico lahko vleče za sabo. Prva prava električna škoda je v vseh pogledih dober družinski avto. Z enim polnjenjem lahko prevozimo do 400 km, a ne vedno in povsod – zima in avtocesta precej skrajšata doseg. Vse Škode veljajo za uporabne avte, a enyaq kljub temu ni primeren za vsakogar – kdor doma nima proste vtičnice, bo le težko shajal s takim avtom – tudi če se sprijazni s pomanjkljivostjo vseh električnih avtov – visoko nakupno ceno.
Tretje mesto in 3 točke: Opel mokka. Opel je med številne tekmece v razredu kompaktnih križancev poslal novo mokko, tehnično sorodnico peugeota 2008, ki pa izstopa s svojo edinstveno podobo – tako navzven kot znotraj. Ob znanih francoskih motorjih – 1,2-litrskem bencinskem trivaljniku in 1,5-litrskem dizlu – je mokka lahko tudi povsem električna. Tudi v vožnji je mokka dinamičen, okreten in zabaven avto – bolj kot večina njenih tekmecev. Ljubitelji oplov ji bodo “like” stisnili tudi zato, ker je v njej nekaj legendarne mante. Res je, nova mokka je všečna in zabavna, precej boljša od predhodnice. A vse vendar ni boljše: mokka je v primerjavi s predhodnico izgubila štirikolesni pogon in znanje jezikov – uporabniški vmesnik povsem digitalne armaturne plošče namreč ne zna več slovensko.
Prvi dve točki za četrto mesto prejme Volkswagen ID.4. ID.4 je drugi Volkswagnov avto na novi električni platformi MEB – in dober dokaz, kako dobro platformo so razvili pri Volkswagnu. ID.4 je znotraj zelo prostoren, navzven dimenzijsko obvladljiv, kupcem pa ponuja številne možnosti glede zmogljivosti, zaloge energije in dosega z enim polnjenjem. Je odličen družinski avto, ki lahko vleče tudi počitniško prikolico, a tudi za ID.4 – kot za večino električnih avtov – velja: ni poceni in ni za vsakogar.V avte povsem električne družine ID je Volkswagen vpeljal tudi povsem digitalno uporabniško izkušnjo, ki pa zahteva kar nekaj privajanja. Volkswagen pomeni “ljudski avto”, a cena ID.4 ni prav nič ljudska – še zlasti, če želimo avto opremiti s popolnim naborom asistenčnih sistemov in dvema motorjema za štirikolesno gnano različico GTX. Električna mobilnost za zdaj ostaja domena premožnejših …
Kot zadnji se je v finalni izbor uvrstil in osvojil eno točko Renault megane conquest. Renaultev vstop v modni oziroma trendovski razred kupejevskih križancev je obetaven: megane conquest ni le všečen na pogled – njegova kupejevska oblika ne jemlje prostora potnikom v kabini, z večjo oddaljenostjo od tal pa ga lahko zapeljemo tudi na kakšen grob kolovoz. Ob znanih bencinskih motorjih je namesto dizelskega zdaj na voljo tehnično zapleten, zanimiv in dokaj učinkovit hibridni pogon. Sicer Renaultev hibridni pogon od voznika zahteva nekaj potrpljenja in zaupanja, saj ni prav odziven in dinamičen, zato tudi ne ponuja kakšnih posebnih užitkov v vožnji. A čeprav megane conquest ne izstopa pri nobeni lastnosti, ponuja zanimivo, trendovsko – in cenovno precej ugodno alternativo klasičnim avtomobilskim zasnovam.
To je torej vseh pet finalistov. V torek, 11. januarja se zberemo novinarji vseh devetih sodelujočih medijev, podelimo glasove oziroma točke izbranim avtomobilom in na koncu razglasimo Slovenski avto leta 2022. Snema se tudi krajši film o letošnjem dogajanju okrog izbora, po našem glasovanju bo dosegljiv tudi na spletni strani Vala 202.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Med petimi finalisti, ki ste jih izbrali poslušalci, gledalci in bralci devetih sodelujočih medijev, bomo izbrali Slovenski avto leta 2022
Danes še enkrat na kratko predstavimo vsem pet avtomobilov, ki so se uvrstili v finalni izbor za Slovenski avto leta 2022, določili pa ste jih vi z glasovanjem. Največ glasov je prejela Toyota yaris cross, tako ji po vašem glasovanju priprada prvih 6 točk.
Cestnoterenski yaris cross in običajni yaris sta tehnično najtesnejša sorodnika, a yaris cross ima za vzor tudi večji model RAV 4: videti je podobno robustno in pustolovsko. Na voljo je tudi bencinski pogon, a prednost tega avta je učinkovit in zato gospodaren hibridni pogon. Kdor želi – in seveda plača –, lahko dobi tudi dodaten električni motor in s tem štirikolesni pogon, sicer pa yaris cross ponuja bogat nabor asistenčnih sistemov. Avto ni poceni, a v resnici tudi njegovi tekmeci niso cenejši. Že res, da yaris cross izpolnjuje večino vrednot slovenskega avtomobila leta, a si zasluži tudi kakšno kritiko. Osrednji zaslon z ne prav sodobnim uporabniškim vmesnikom še vedno nima slovenskih menijev, razmeroma pusta plastična notranjost pa ne sledi atraktivni zunanjosti.
Na drugem mestu je po vašem glasovanju Škoda enyak, zapišemo ji torej 4 točke. Enyaq je Škodin prvi povsem električni avto. Narejen je sicer na enaki tehnični osnovi kot Volkswagnov ID.4, a pri Škodi so enyaqu vtisnili svoj pečat z všečno obliko karoserije in prostorne notranjosti ter z nekaj značilnimi češkimi podrobnostmi. Izbira motornih moči in zmogljivost akumulatorskih sklopov sta dovolj veliki, da tudi zahtevni uporabniki najdejo svojo različico, avto pa je kljub dvema tonama lahkotno vodljiv – pa še tono težko prikolico lahko vleče za sabo. Prva prava električna škoda je v vseh pogledih dober družinski avto. Z enim polnjenjem lahko prevozimo do 400 km, a ne vedno in povsod – zima in avtocesta precej skrajšata doseg. Vse Škode veljajo za uporabne avte, a enyaq kljub temu ni primeren za vsakogar – kdor doma nima proste vtičnice, bo le težko shajal s takim avtom – tudi če se sprijazni s pomanjkljivostjo vseh električnih avtov – visoko nakupno ceno.
Tretje mesto in 3 točke: Opel mokka. Opel je med številne tekmece v razredu kompaktnih križancev poslal novo mokko, tehnično sorodnico peugeota 2008, ki pa izstopa s svojo edinstveno podobo – tako navzven kot znotraj. Ob znanih francoskih motorjih – 1,2-litrskem bencinskem trivaljniku in 1,5-litrskem dizlu – je mokka lahko tudi povsem električna. Tudi v vožnji je mokka dinamičen, okreten in zabaven avto – bolj kot večina njenih tekmecev. Ljubitelji oplov ji bodo “like” stisnili tudi zato, ker je v njej nekaj legendarne mante. Res je, nova mokka je všečna in zabavna, precej boljša od predhodnice. A vse vendar ni boljše: mokka je v primerjavi s predhodnico izgubila štirikolesni pogon in znanje jezikov – uporabniški vmesnik povsem digitalne armaturne plošče namreč ne zna več slovensko.
Prvi dve točki za četrto mesto prejme Volkswagen ID.4. ID.4 je drugi Volkswagnov avto na novi električni platformi MEB – in dober dokaz, kako dobro platformo so razvili pri Volkswagnu. ID.4 je znotraj zelo prostoren, navzven dimenzijsko obvladljiv, kupcem pa ponuja številne možnosti glede zmogljivosti, zaloge energije in dosega z enim polnjenjem. Je odličen družinski avto, ki lahko vleče tudi počitniško prikolico, a tudi za ID.4 – kot za večino električnih avtov – velja: ni poceni in ni za vsakogar.V avte povsem električne družine ID je Volkswagen vpeljal tudi povsem digitalno uporabniško izkušnjo, ki pa zahteva kar nekaj privajanja. Volkswagen pomeni “ljudski avto”, a cena ID.4 ni prav nič ljudska – še zlasti, če želimo avto opremiti s popolnim naborom asistenčnih sistemov in dvema motorjema za štirikolesno gnano različico GTX. Električna mobilnost za zdaj ostaja domena premožnejših …
Kot zadnji se je v finalni izbor uvrstil in osvojil eno točko Renault megane conquest. Renaultev vstop v modni oziroma trendovski razred kupejevskih križancev je obetaven: megane conquest ni le všečen na pogled – njegova kupejevska oblika ne jemlje prostora potnikom v kabini, z večjo oddaljenostjo od tal pa ga lahko zapeljemo tudi na kakšen grob kolovoz. Ob znanih bencinskih motorjih je namesto dizelskega zdaj na voljo tehnično zapleten, zanimiv in dokaj učinkovit hibridni pogon. Sicer Renaultev hibridni pogon od voznika zahteva nekaj potrpljenja in zaupanja, saj ni prav odziven in dinamičen, zato tudi ne ponuja kakšnih posebnih užitkov v vožnji. A čeprav megane conquest ne izstopa pri nobeni lastnosti, ponuja zanimivo, trendovsko – in cenovno precej ugodno alternativo klasičnim avtomobilskim zasnovam.
To je torej vseh pet finalistov. V torek, 11. januarja se zberemo novinarji vseh devetih sodelujočih medijev, podelimo glasove oziroma točke izbranim avtomobilom in na koncu razglasimo Slovenski avto leta 2022. Snema se tudi krajši film o letošnjem dogajanju okrog izbora, po našem glasovanju bo dosegljiv tudi na spletni strani Vala 202.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov