Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Med Q3 in Q5 se je pri Audiju pred časom vrinil Q4, ki pa ima v oznaki še dodatek: e-tron, torej gre za čistokrvno električno vozilo. Ena od značilnosti avtomobila je, da je to prvi audijev cestni terenec s pogonom na zadnji kolesi – Q4 namreč temelji na Volkswagnovi koncernski platformi, na katero so nameščeni tudi VW ID.3 in ID.4, pa škoda enyaq in cupra born. Avtomobil je (pričakovano) natančno izdelan iz kakovostnih materialov. Pohvaliti je treba, da so kljub digitalni dobi nekatere nastavitve še vedno mogoče s klasičnimi stikali. Pri zunanji podobi je zadaj najbolj opazna svetlobna povezava čez celo širino avta, spredaj pa (tudi to je ena od posebnosti) je možno oblikovati podobo dnevnih luči na štiri različne načine. Q4 je sicer lahkotno vodljiv in prijazen do voznika, malo pa se zatakne pri pogonu oziroma dosegu. Preizkusili smo Q4 z oznako 40 (obstajata še šibkejši 35 in močnejši 50), kar pomeni 150 kilovatov konične moči, akumulatorski sklop pa lahko shrani do 77 kilovatnih ur električne energije. Glede na težo vozila in vožnjo v hladnih razmerah se poraba približa 30 kilovatnim uram na 100 kilometrov, kar pomeni doseg le približno 250 kilometrov in seveda bolj pogosto polnjenje. Q4 e-tron je model premijske znamke in tudi nudi mnogo tega, kar ga uvršča pred mnoge druge. A za osnovno ceno nekaj čez 52 tisočakov še ne vsebuje nekaterih elementov opreme za več udobja pa tudi varnosti. Z nekaj dodatki je cena testnega vozila tako narasla še za 20 tisočakov.
Električni pogon seveda priznavamo, kaj pa hočemo, in tudi ne dvomimo, da je za nekatere to tudi že ustrezna rešitev mobilnostnih potreb. Ampak zdaj, ko smo po daljšem času imeli priložnost spet voziti se v avtomobilu na dizelski pogon, smo se kar malo zamislili nad grožnjami, da to čez 10 ali malo več let ne bo več mogoče, vsaj tako obetajo ciganke, ki se spoznajo na avtomobilsko prihodnost. Morda nas je še malo bolj stisnilo pri srcu, ker ni šlo za en povprečen dizelski primerek, ampak za odličen dizel v premijskem vozilu. Mercedes C 220 d T AMG line je oznaka za 480 cm dolgega elegantnega karavana. Gre za izjemno udoben in urejen avtomobil, ki pa je obenem s športnim paketom AMG bolj všeč tudi tistim, ki jim klasična eleganca in udobje nista dovolj. Novi C se v marsičem zgleduje po velikem bratu razreda S. Mislimo na veliko avtomobilske pameti, ki jo vsebuje veliki S. Osupljivi so digitalni žarometi: 1,3 milijona svetlobnih točk sestavlja izjemno prilagodljiv svetlobni snop, ki je sposoben na razdalji 100 metrov osvetliti pešca, a ob tem njegove oči pusti v temnem okvirčku, torej ga ne zaslepi. Sicer pa je igranja s svetlobo tudi sicer veliko. Že pri odklepanju vrat se na tleh izriše svetla zvezda, osvetlijo se kljuke, znotraj zasijejo nekateri elementi, potem se zračniki ob hlajenju obarvajo modro, če pa se temperatura dviga, so rdeči. Ambientalna LED osvetlitev je lahko v 64 različnih barvah. Seveda se zna avtomobil tudi pogovarjati. Da ob vseh teh dobrotah, ki jih je še in še, ne pozabimo na pogonski sklop, ki nas je zares izjemno navdušil: dvolitrski dizelski 147-kilovatni štirivaljnik, ki mu za zmanjšanje porabe in večjo ekološko prijaznost pomaga blagi hibridni sistem, menjalnik pa je izjemno uglajen devetstopenjski samodejni. Motor je prožen in učinkovit, povprečna poraba se giblje okoli šest litrov na 100 km, ob daljših potovanjih zna biti tudi blizu pet. Ko na črpalki napolnimo rezervoar, se na računalniku prikaže informacija, da lahko prevozimo okoli 1100 kilometrov. Takega veselja vam za zdaj električni avtomobil tudi približno ne more pričarati. Dostikrat rečemo, da na koncu pride najslajše. Pri avtomobilih je malo drugače, tu je najslajše že mimo, zdaj moramo pogledati na cenik: 53 tisočakov; z nekaj dodatki, ki jih je imel testni C (žal je treba doplačati tudi aktivni tempomat), pa 66 tisočakov.
Volkswagnov T-roc je eden tistih modelov, ki je v prodajnem smislu prijetno presenetil in je po petih letih eden pomembnejših modelov znamke. Križanec, ki so jih izdelali že več kot milijon, pri nas pa letno prodali več kot tisoč, je s prenovo spredaj dobil drugačne žaromete, kupci lahko izberejo tudi matrično LED tehnologijo, nekoliko drugačni so tudi zadnji odbijač in platišča. Precej je spremenjena potniška kabina, kjer je podobno kot pri polu in golfu praktično vse lahko uravnavati z dotikom. T-roc je na voljo tudi kot kabriolet. Cena za osnovno različico z litrskim 81 kilovatnim bencinskim motorjem se bo začela pri 22.500 evrih, a za to po izkušnjah ne bo kaj dosti povpraševanja. Kupci bodo segali predvsem po višjih in dražjih paketih style in R-line. Od bencinskih so na voljo še 1.5 TSI s 110 kilovati ter dvolitrski s 140 kilovati in v T-rocu z oznako R še tak z 221 kilovati in štirikolesnim pogonom.
V zadnjem času smo videli nekaj prav atraktivno oblikovanih avtomobilov, mednje sodi prav gotovo tudi novi Peugeot 308, tudi kot prvi model znamke z novim logotipom. Privlačen videz in prepoznaven stil so zdaj potrdili tudi člani mednarodne žirije izbora Red Dot Award, ki so mu podelili nagrado v kategoriji avtomobilov in motornih koles. Čeprav lepota tudi pri avtomobilih še zdaleč ni vse, pa je prvi pogled lahko usoden.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Med Q3 in Q5 se je pri Audiju pred časom vrinil Q4, ki pa ima v oznaki še dodatek: e-tron, torej gre za čistokrvno električno vozilo. Ena od značilnosti avtomobila je, da je to prvi audijev cestni terenec s pogonom na zadnji kolesi – Q4 namreč temelji na Volkswagnovi koncernski platformi, na katero so nameščeni tudi VW ID.3 in ID.4, pa škoda enyaq in cupra born. Avtomobil je (pričakovano) natančno izdelan iz kakovostnih materialov. Pohvaliti je treba, da so kljub digitalni dobi nekatere nastavitve še vedno mogoče s klasičnimi stikali. Pri zunanji podobi je zadaj najbolj opazna svetlobna povezava čez celo širino avta, spredaj pa (tudi to je ena od posebnosti) je možno oblikovati podobo dnevnih luči na štiri različne načine. Q4 je sicer lahkotno vodljiv in prijazen do voznika, malo pa se zatakne pri pogonu oziroma dosegu. Preizkusili smo Q4 z oznako 40 (obstajata še šibkejši 35 in močnejši 50), kar pomeni 150 kilovatov konične moči, akumulatorski sklop pa lahko shrani do 77 kilovatnih ur električne energije. Glede na težo vozila in vožnjo v hladnih razmerah se poraba približa 30 kilovatnim uram na 100 kilometrov, kar pomeni doseg le približno 250 kilometrov in seveda bolj pogosto polnjenje. Q4 e-tron je model premijske znamke in tudi nudi mnogo tega, kar ga uvršča pred mnoge druge. A za osnovno ceno nekaj čez 52 tisočakov še ne vsebuje nekaterih elementov opreme za več udobja pa tudi varnosti. Z nekaj dodatki je cena testnega vozila tako narasla še za 20 tisočakov.
Električni pogon seveda priznavamo, kaj pa hočemo, in tudi ne dvomimo, da je za nekatere to tudi že ustrezna rešitev mobilnostnih potreb. Ampak zdaj, ko smo po daljšem času imeli priložnost spet voziti se v avtomobilu na dizelski pogon, smo se kar malo zamislili nad grožnjami, da to čez 10 ali malo več let ne bo več mogoče, vsaj tako obetajo ciganke, ki se spoznajo na avtomobilsko prihodnost. Morda nas je še malo bolj stisnilo pri srcu, ker ni šlo za en povprečen dizelski primerek, ampak za odličen dizel v premijskem vozilu. Mercedes C 220 d T AMG line je oznaka za 480 cm dolgega elegantnega karavana. Gre za izjemno udoben in urejen avtomobil, ki pa je obenem s športnim paketom AMG bolj všeč tudi tistim, ki jim klasična eleganca in udobje nista dovolj. Novi C se v marsičem zgleduje po velikem bratu razreda S. Mislimo na veliko avtomobilske pameti, ki jo vsebuje veliki S. Osupljivi so digitalni žarometi: 1,3 milijona svetlobnih točk sestavlja izjemno prilagodljiv svetlobni snop, ki je sposoben na razdalji 100 metrov osvetliti pešca, a ob tem njegove oči pusti v temnem okvirčku, torej ga ne zaslepi. Sicer pa je igranja s svetlobo tudi sicer veliko. Že pri odklepanju vrat se na tleh izriše svetla zvezda, osvetlijo se kljuke, znotraj zasijejo nekateri elementi, potem se zračniki ob hlajenju obarvajo modro, če pa se temperatura dviga, so rdeči. Ambientalna LED osvetlitev je lahko v 64 različnih barvah. Seveda se zna avtomobil tudi pogovarjati. Da ob vseh teh dobrotah, ki jih je še in še, ne pozabimo na pogonski sklop, ki nas je zares izjemno navdušil: dvolitrski dizelski 147-kilovatni štirivaljnik, ki mu za zmanjšanje porabe in večjo ekološko prijaznost pomaga blagi hibridni sistem, menjalnik pa je izjemno uglajen devetstopenjski samodejni. Motor je prožen in učinkovit, povprečna poraba se giblje okoli šest litrov na 100 km, ob daljših potovanjih zna biti tudi blizu pet. Ko na črpalki napolnimo rezervoar, se na računalniku prikaže informacija, da lahko prevozimo okoli 1100 kilometrov. Takega veselja vam za zdaj električni avtomobil tudi približno ne more pričarati. Dostikrat rečemo, da na koncu pride najslajše. Pri avtomobilih je malo drugače, tu je najslajše že mimo, zdaj moramo pogledati na cenik: 53 tisočakov; z nekaj dodatki, ki jih je imel testni C (žal je treba doplačati tudi aktivni tempomat), pa 66 tisočakov.
Volkswagnov T-roc je eden tistih modelov, ki je v prodajnem smislu prijetno presenetil in je po petih letih eden pomembnejših modelov znamke. Križanec, ki so jih izdelali že več kot milijon, pri nas pa letno prodali več kot tisoč, je s prenovo spredaj dobil drugačne žaromete, kupci lahko izberejo tudi matrično LED tehnologijo, nekoliko drugačni so tudi zadnji odbijač in platišča. Precej je spremenjena potniška kabina, kjer je podobno kot pri polu in golfu praktično vse lahko uravnavati z dotikom. T-roc je na voljo tudi kot kabriolet. Cena za osnovno različico z litrskim 81 kilovatnim bencinskim motorjem se bo začela pri 22.500 evrih, a za to po izkušnjah ne bo kaj dosti povpraševanja. Kupci bodo segali predvsem po višjih in dražjih paketih style in R-line. Od bencinskih so na voljo še 1.5 TSI s 110 kilovati ter dvolitrski s 140 kilovati in v T-rocu z oznako R še tak z 221 kilovati in štirikolesnim pogonom.
V zadnjem času smo videli nekaj prav atraktivno oblikovanih avtomobilov, mednje sodi prav gotovo tudi novi Peugeot 308, tudi kot prvi model znamke z novim logotipom. Privlačen videz in prepoznaven stil so zdaj potrdili tudi člani mednarodne žirije izbora Red Dot Award, ki so mu podelili nagrado v kategoriji avtomobilov in motornih koles. Čeprav lepota tudi pri avtomobilih še zdaleč ni vse, pa je prvi pogled lahko usoden.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Neveljaven email naslov