Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal
Danes se bomo posvetili voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Pa se še malo potikajmo po Renaultovem parkirišču. Že pred nekaj leti so pri koncernu prišli na zanimivo idejo: "Dajmo narediti clia, ki bo primeren tudi za tiste voznike, ki radi sedijo višje in si želijo bolj udobnega vstopanja in izstopanja iz vozila." Rodil se je captur ter postal velika zvezda. Do zdaj smo na znanem terenu. Potem pa je prišla druga generacija tega vozila in Renaultova zaveza, da bo ves svoj vozni park elektrificiral. To pomeni ali popolnoma električna vozila, ali pa hibridno tehnologijo. Ta pa se spet deli na "čiste" in priključne hibride. Tehnologijo imenujejo E-tech in pozornost nam je vzbudil captur s to oznako. Gre za navaden in ne priključni hibrid.
Kako zadeva deluje? Po pravici povedano, to natančno ve le nekaj najbolj posvečenih in morda še avto sam. Kot je pri hibridih navada, gre za vrh motoroznanstva, saj se morajo na cesto prenesti navori iz večjih izvorov. Pri pionirski Toyoti so to reševali s planetnim gonilom, Renault pa je na običajno cesto prinesel nekaj svojih pogruntavščin neposredno iz formule1. Kot smo ob rojstvu te tehnologije že poročali, gre za sistem, ki ne pozna klasične sklopke, štiristopenjski menjalnik pa zna pogoltniti in do sprednjih koles dostaviti navor iz 1,6 litrskega bencinskega agregata, ali pa iz dveh elektromotorjev. 150 patentov je bilo potrebnih, da so sestavili ta pogonski sklop, nas pa seveda zanima, kako vsa reč deluje. Z eno besedo; popolno. Hočemo povedati, da voznik nima pojma, kaj se dogaja pod motornim pokrovom. Včasih je malo smešno, ker se bencinski motor postavi v vlogo agregata in polni baterijo, ki nato poganja vozilo v načinu električne vožnje, in to je vse.
Moči je več kot dovolj, lahko izbiramo med motorno mapo v športnem, ali pa ekološkem režimu, lahko pretaknemo v zgolj električno vožnjo, lahko pa prepustimo pamet in odločanje kar vozilu samemu.
In še na koncu; prednosti hibridne tehnologije so seveda najprej vidne v nizkih izpustih ter, vsaj v mestu, tudi v zelo nizki porabi. Če pa smo na odprti cesti, sploh pa na avtocestnih hitrostnih povprečjih, kjer svoje delo v glavnem opravlja bencinski agregat, vse primerjalne prednosti nekoliko skopnijo. Ampak kot rečeno: Renault je s capturjem E-tech predstavil vozilo, ki je vsaj za leto ali dve pred svojim časom.
Kar zadeva sedenje, ostajamo na približno enaki višini, kar zadeva ceno, pa se precej dvignemo nad capturja. BMW-jev kupejevski SUV X4 je doživel osvežitev, tudi oblikovno; zdaj je njegov izraz bolj podoben drugim hišnim modelom, testni je bil z značilnimi ledvičkami in posebno mat črno barvo še bolj nastopaški. Oznaka M40d na zadku pove, da ga poganja trilitrski turbodizel, ki zmore 250 kilovatov moči. Kar 700 Nmetrov navora pomeni odlično zmogljivost, do 100 km/h to več kot dve toni težko športno terensko vozilo potegne v manj kot petih sekundah. Vzmetenje je nekoliko trše, to je treba priznati, a prilagodljivo podvozje, štirikolesni pogon in brezhibni osemstopenjski samodejni menjalnik pripomorejo k temu, da je vožnja zanesljiva, pa vseeno ne preveč neudobna. Porabo se da v povprečju spraviti tudi pod sedem litrov, a avtomobil je le naravnan tako, da ne kliče ravno po tem, da bi pretirano varčevali z gorivom. Če stane (sicer s kar nekaj dodatnimi dobrotami) skoraj 105 tisočakov, se ne bi smeli ukvarjati s tem, ali »popije« sedem ali morda osem litrov. Je pa zanimiv izračun, koliko capturjev bi dobili za toliko tisočakov.
Kar zadeva volan, se ga dobro držite in dobro krmarite z njim ...
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal
Danes se bomo posvetili voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Pa se še malo potikajmo po Renaultovem parkirišču. Že pred nekaj leti so pri koncernu prišli na zanimivo idejo: "Dajmo narediti clia, ki bo primeren tudi za tiste voznike, ki radi sedijo višje in si želijo bolj udobnega vstopanja in izstopanja iz vozila." Rodil se je captur ter postal velika zvezda. Do zdaj smo na znanem terenu. Potem pa je prišla druga generacija tega vozila in Renaultova zaveza, da bo ves svoj vozni park elektrificiral. To pomeni ali popolnoma električna vozila, ali pa hibridno tehnologijo. Ta pa se spet deli na "čiste" in priključne hibride. Tehnologijo imenujejo E-tech in pozornost nam je vzbudil captur s to oznako. Gre za navaden in ne priključni hibrid.
Kako zadeva deluje? Po pravici povedano, to natančno ve le nekaj najbolj posvečenih in morda še avto sam. Kot je pri hibridih navada, gre za vrh motoroznanstva, saj se morajo na cesto prenesti navori iz večjih izvorov. Pri pionirski Toyoti so to reševali s planetnim gonilom, Renault pa je na običajno cesto prinesel nekaj svojih pogruntavščin neposredno iz formule1. Kot smo ob rojstvu te tehnologije že poročali, gre za sistem, ki ne pozna klasične sklopke, štiristopenjski menjalnik pa zna pogoltniti in do sprednjih koles dostaviti navor iz 1,6 litrskega bencinskega agregata, ali pa iz dveh elektromotorjev. 150 patentov je bilo potrebnih, da so sestavili ta pogonski sklop, nas pa seveda zanima, kako vsa reč deluje. Z eno besedo; popolno. Hočemo povedati, da voznik nima pojma, kaj se dogaja pod motornim pokrovom. Včasih je malo smešno, ker se bencinski motor postavi v vlogo agregata in polni baterijo, ki nato poganja vozilo v načinu električne vožnje, in to je vse.
Moči je več kot dovolj, lahko izbiramo med motorno mapo v športnem, ali pa ekološkem režimu, lahko pretaknemo v zgolj električno vožnjo, lahko pa prepustimo pamet in odločanje kar vozilu samemu.
In še na koncu; prednosti hibridne tehnologije so seveda najprej vidne v nizkih izpustih ter, vsaj v mestu, tudi v zelo nizki porabi. Če pa smo na odprti cesti, sploh pa na avtocestnih hitrostnih povprečjih, kjer svoje delo v glavnem opravlja bencinski agregat, vse primerjalne prednosti nekoliko skopnijo. Ampak kot rečeno: Renault je s capturjem E-tech predstavil vozilo, ki je vsaj za leto ali dve pred svojim časom.
Kar zadeva sedenje, ostajamo na približno enaki višini, kar zadeva ceno, pa se precej dvignemo nad capturja. BMW-jev kupejevski SUV X4 je doživel osvežitev, tudi oblikovno; zdaj je njegov izraz bolj podoben drugim hišnim modelom, testni je bil z značilnimi ledvičkami in posebno mat črno barvo še bolj nastopaški. Oznaka M40d na zadku pove, da ga poganja trilitrski turbodizel, ki zmore 250 kilovatov moči. Kar 700 Nmetrov navora pomeni odlično zmogljivost, do 100 km/h to več kot dve toni težko športno terensko vozilo potegne v manj kot petih sekundah. Vzmetenje je nekoliko trše, to je treba priznati, a prilagodljivo podvozje, štirikolesni pogon in brezhibni osemstopenjski samodejni menjalnik pripomorejo k temu, da je vožnja zanesljiva, pa vseeno ne preveč neudobna. Porabo se da v povprečju spraviti tudi pod sedem litrov, a avtomobil je le naravnan tako, da ne kliče ravno po tem, da bi pretirano varčevali z gorivom. Če stane (sicer s kar nekaj dodatnimi dobrotami) skoraj 105 tisočakov, se ne bi smeli ukvarjati s tem, ali »popije« sedem ali morda osem litrov. Je pa zanimiv izračun, koliko capturjev bi dobili za toliko tisočakov.
Kar zadeva volan, se ga dobro držite in dobro krmarite z njim ...
Mnogi, ki aktivno preživljajo počitnice, s seboj vlačijo veliko razne krame. Pri tem pa pozabijo, da je zelo pomembno, kako in kaj natovorijo v in na vozilo. Za kolesa je najbolje, da jih namestimo zadaj na posebne nosilce. Primerno pa moramo poskrbeti tudi za živali, ki pogosto potujejo z nami.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Počasi se bo treba odločiti: ali je črka Q bolj znana zaradi legendarnega vodje istoimenskih laboratorijev v filmih o Jamesu Bondu, ali zaradi Audijeve linije prostočasnih vozil?
Slovenci smo v evropskem vrhu kar zadeva stroške, ki smo jih pripravljeni nameniti svojemu avtomobilu. Pogosto napačno razmišljamo, koliko nas bo avtomobil pravzaprav mesečno stal in preveč naivno in pogumno sklepamo pogodbe za nakup. Koliko nas avtomobil v resnici stane?
Zapeljali smo se s hibridnim vozilom, potem pa smo se lotili fosilnih goriv: kakšna je razlika v izpustih škodljivih delcev med bencinskimi in dizelskimi, koliko časa bomo še vozili na tovrsten pogon in kako blizu so alternative, so vprašanja, na katera sta odgovarjala Tomaž Katrašnik s Strojne fakultete in Andrej Brglez.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mercedesovi limuzini razreda E so se zdaj pridružili še kupe in karavan, ter All-Terrain, ki je bolj športno terenskega videza, jeseni pa se pripelje še kabriolet – torej bo družina E številna kot ni bila še nikoli. Oblikovno je E nastal po zamisli našega Roberta Lešnika, ki je z avtomobila pogumno izbrisal vse linije ter očistil površine, tako da so izginili vsi robovi in rezi, kar se nekako najbolj izrazito vidi pri kupeju, ki je precej zrasel – predvsem v dolžino.
Motoristična sezona se je spet začela tragično in najhuje bi bilo, da bi se s tem žalostnim dejstvom sprijaznili. Zato spet brskamo za rešitvami.
V avtomobilskem svetu je tema tega tedna salon, ki je razveselil avtomobilske navdušence po vsej Sloveniji. "Prejšnji teden pod Ponce, ta teden pod pločevino," je moto letošnjega konca marca.
Bog ne daj na motor brez čelade! Pa vendar, a obstajajo kakšne so razlike med čeladami? Kakovost zaščitnih motorističnih čelad se seveda preverja v tovarnah - obstajajo pa tudi drugačni testi, pravi vodja razvoja v Nolanu Alberto Salveti: "Seveda so tudi načini oziroma primerjalni preizkusi, ki jih izvajajo neodvisne ustanove. Če omenim eno, ki je v zadnjem obdobju po našem mnenju ena od najbolj verodostojnih in jo številni upoštevajo – gre za The Sharp Project, ki ga je financirala angleška vlada." To je neodvisna iniciativa, proizvajalci niso direktno vpeti v preizkuse, saj vlada odkupuje proizvode neposredno iz trgovin in jih izpostavi določenim testom. Ni sicer nujno, da ti natančno sledijo evropskim standardom, ampak gre za določen protokol preizkusov, ki so ga določili zato, ker se jim je zdel najbolj praktičen in pošten pri ocenjevanju ustreznosti proizvoda z vidika zaščite ponudbe. Za kupca je vprašanje kakovostnega nakupa ključno in seveda tudi zahtevno. Kako prepoznati kakovost, kako se orientirati, komu verjeti, pa preverite v oddaji. Svetuje Andrej Brglez.
Oddaja APM je tokrat na sporedu ravno sredi pomembnega tedna za avtomobilizem. V Ženevi so v začetku tedna razglasili evropski avto leta 2017, jutri pa se za obiskovalce odpre tudi 87. ženevski avtomobilski sejem. Vsi zainteresirani bodo lahko tam spoznali 148 novosti, organizatorji pričakujejo okrog 700 tisoč obiskovalcev. Še preden se začne gneča, pa sejem odprejo za novinarje. Med tistimi, ki so bili prvi na prizorišču, je bil tudi Janez Martinčič.
VW golf sedme generacije je osvežen – velike spremembe prinaša predvsem na področju modernih tehnologij in tehničnih inovacij.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kaj bi z avtomobilom, ki gre preko 300 km/h, na naših cestah?? Kakorkoli, JM se je vozil s takim, seveda ne tako hitro, še posebej pa bomo zdaj previdni na odseku "štajerke" med Trojanami in Blagovico. Saj najbrž že veste, zakaj.
Brez dvoma bi lahko rekli, da se je tudi 24-terica avtomobilov, ki so vse od začetka izbora postali eden za drugim Slovenski avto leta, tudi leto za letom, vsak po svoje, dobro udomačila na naših cestah. Pred izborom novega zmagovalca napovedujemo dogajanje. O telefoniranju med vožnjo se v teh dneh spet posebej veliko govori – verjetno tudi med vožnjo v avtomobilih. Eden izmed predlogov je, da v zvezi s tem opravimo nekakšen »samotest« …
Neveljaven email naslov