Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovina avtomobilizma, ki je tudi zgodovina civilizacije zadnjega stoletja in pol, se na podlagi riše kot črta na grafu, ki nenehno vodi navzgor. Nekajkrat je sicer preskočila, a tako avtomobilski trgi kot proizvajalci tehnologije in seveda tudi kupci in vozniki se že desetletja iz leta v leto trudijo za napredek. Ali pa le uživajo v njegovih prednostih.
Največje krizno obdobje je avtomobilska industrija pravzaprav doživela v zadnjih treh letih, ko so se razmišljanju o vlogi avtomobila pri ekološkem odmiranju planeta pridružile še težave z zastojem družb med pandemijo. In v zadnjem letu z vojno v Ukrajini.
Človek bi pričakoval, da se bo po premaganih težavah nadaljevalo tam, kjer se je končalo, in danes nas proizvajalci in usmerjevalci v mobilnost že prepričujejo, da je tako; a dovolite nam ob koncu leta nekaj bolj kritičen pogled na ta avtomobilski trenutek.
Proizvodne verige naj bi se znova vzpostavile, elektronski elementi in trg s surovinami naj bi se stabilizirali in tudi cene energentov se bodo prej ali slej umirile. Iz napovedi za leto 2023 torej veje optimizem, a beseda na ulici oziroma na cesti je vsaj malo drugačna.
Boleče in neizpodbitno dejstvo je, da so se avtomobili podražili. Inflacija, stara znanka iz jugoslovanskih časov, nas je znova obiskala in če kaj, se znajo kupci avtomobilov na teh prostorih v inflacijskih razmerah primerno vesti. Prvo, kar smo storili, je bilo, da smo se obrnili na trg rabljenih vozil. Številke sicer govorijo v prid tistemu, ki jih interpretira v svojo korist, a spet so vzniknili dvorišča, kontejnerji, sivi uvozi in podobne prakse, ki slovenski avtomobilski trg zalagajo z vozili iz avtomobilsko najrazvitejših držav. Od nas nato vodi pot še dlje na jug, v nikoli prekinjeni reki rabljene pločevine.
To je za varnost, tehnološko in ekološko sodobnost ter ne nazadnje tudi za nacionalno ekonomijo izrazito slabo. Če nič drugega, trpi prometna varnost, saj je avtomobilski industriji uspelo povečati varnost vozil in nikakor ni vseeno, ali sedite v sodobnem ali v avtomobilu izpred desetletja in več. A industrija, s tem pa tudi trgovci, nikakor niso pripravljeni prevzeti na svoja pleča deleža inflacijskega tveganja; še več … Niso se pripravljeni odpovedati niti delčku dobička oziroma so ga ob pomoči dobrega starega tržnega špekuliranja še povečali.
Cene avtomobilov so za slovensko družbeno-ekonomsko realnost presegle meje spodobnosti in sodobni avto srednjega razreda nikakor ne komunicira več s prejemki slovenske družine srednjega razreda …
Pričakovati družbeno odgovorno ravnanje od trgovcev in industrije je romantično in naivno, kot je tudi naivno pričakovati, da bodo izdelovalci enkrat sprevideli, kako velik je razkorak med oglaševanjem in ponudbo električnih vozil ter pripravljenostjo periferne infrastrukture za nastop električne mobilnosti…
Pa tudi, ne nazadnje, sposobnost električnega avtomobila, da zadovolji nekaj zahtevnejša pričakovanja, če se že moramo strinjati, da električni avto po tridesetih letih nenehnega razvoja nekako obvlada osnove mobilnosti …
Skratka: v letu 2022 sta se avtomobilska realnost in oglaševana avtomobilska pravljica večkrat razšli do prav komičnih razsežnosti, saj oglasom med vremenom in športom kaže verjeti prav toliko kot Božičku.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Zgodovina avtomobilizma, ki je tudi zgodovina civilizacije zadnjega stoletja in pol, se na podlagi riše kot črta na grafu, ki nenehno vodi navzgor. Nekajkrat je sicer preskočila, a tako avtomobilski trgi kot proizvajalci tehnologije in seveda tudi kupci in vozniki se že desetletja iz leta v leto trudijo za napredek. Ali pa le uživajo v njegovih prednostih.
Največje krizno obdobje je avtomobilska industrija pravzaprav doživela v zadnjih treh letih, ko so se razmišljanju o vlogi avtomobila pri ekološkem odmiranju planeta pridružile še težave z zastojem družb med pandemijo. In v zadnjem letu z vojno v Ukrajini.
Človek bi pričakoval, da se bo po premaganih težavah nadaljevalo tam, kjer se je končalo, in danes nas proizvajalci in usmerjevalci v mobilnost že prepričujejo, da je tako; a dovolite nam ob koncu leta nekaj bolj kritičen pogled na ta avtomobilski trenutek.
Proizvodne verige naj bi se znova vzpostavile, elektronski elementi in trg s surovinami naj bi se stabilizirali in tudi cene energentov se bodo prej ali slej umirile. Iz napovedi za leto 2023 torej veje optimizem, a beseda na ulici oziroma na cesti je vsaj malo drugačna.
Boleče in neizpodbitno dejstvo je, da so se avtomobili podražili. Inflacija, stara znanka iz jugoslovanskih časov, nas je znova obiskala in če kaj, se znajo kupci avtomobilov na teh prostorih v inflacijskih razmerah primerno vesti. Prvo, kar smo storili, je bilo, da smo se obrnili na trg rabljenih vozil. Številke sicer govorijo v prid tistemu, ki jih interpretira v svojo korist, a spet so vzniknili dvorišča, kontejnerji, sivi uvozi in podobne prakse, ki slovenski avtomobilski trg zalagajo z vozili iz avtomobilsko najrazvitejših držav. Od nas nato vodi pot še dlje na jug, v nikoli prekinjeni reki rabljene pločevine.
To je za varnost, tehnološko in ekološko sodobnost ter ne nazadnje tudi za nacionalno ekonomijo izrazito slabo. Če nič drugega, trpi prometna varnost, saj je avtomobilski industriji uspelo povečati varnost vozil in nikakor ni vseeno, ali sedite v sodobnem ali v avtomobilu izpred desetletja in več. A industrija, s tem pa tudi trgovci, nikakor niso pripravljeni prevzeti na svoja pleča deleža inflacijskega tveganja; še več … Niso se pripravljeni odpovedati niti delčku dobička oziroma so ga ob pomoči dobrega starega tržnega špekuliranja še povečali.
Cene avtomobilov so za slovensko družbeno-ekonomsko realnost presegle meje spodobnosti in sodobni avto srednjega razreda nikakor ne komunicira več s prejemki slovenske družine srednjega razreda …
Pričakovati družbeno odgovorno ravnanje od trgovcev in industrije je romantično in naivno, kot je tudi naivno pričakovati, da bodo izdelovalci enkrat sprevideli, kako velik je razkorak med oglaševanjem in ponudbo električnih vozil ter pripravljenostjo periferne infrastrukture za nastop električne mobilnosti…
Pa tudi, ne nazadnje, sposobnost električnega avtomobila, da zadovolji nekaj zahtevnejša pričakovanja, če se že moramo strinjati, da električni avto po tridesetih letih nenehnega razvoja nekako obvlada osnove mobilnosti …
Skratka: v letu 2022 sta se avtomobilska realnost in oglaševana avtomobilska pravljica večkrat razšli do prav komičnih razsežnosti, saj oglasom med vremenom in športom kaže verjeti prav toliko kot Božičku.
Države EU bodo morale imeti vzpostavljen sistem e-call do konca letošnjega leta
Skladno s strategijo zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov leta 2030 bi morali pri nas voziti po cestah približno 130.000 električnih vozil.
Kakšni so postopki, če tuj državljan pri nas naredi hujši prometni prekršek oziroma naš državljan v tujini? Se kazen ali del kazni lahko »prenese« tudi domov? Kako in kdaj prihaja do izmenjave podatkov o kršiteljih med državami? Odgovarja višji policijski inšpektor v Sektorju prometne policije Robert Vehovec.
Je prenovljeni golf še vedno merilo vseh stvari in avtonomna vožnja
Najbolj pogosto uporabljena beseda na minulem avtomobilskem salonu v Frankfurtu je bila elektrifikacija. Kaj želijo avtomobilski proizvajalci povedati s tem, ko zatrjujejo, da bodo imeli v nekaj letih v prodajnih salonih na desetine elektrificiranih modelov vozil?
Kateri so najbolj pogosti vzroki za to, da ne pomagamo (si ne upamo) ponesrečencem v prometnih nesrečah in kako najlažje in najhitreje osvežiti znanje prve pomoči.
Tokrat smo govorili o italijanski avtomobilski zgodovini in uveljavitvi novega svetovnega standarda pri merjenju škodljivih izpustov
O telefoniranju za volanom tudi pri nas pogosto govorimo, pa o tekstanju, ki zna biti še bolj nevarno, danes pa spomnimo na pešce. Vedno več jih je, ki, medtem ko hodijo, buljijo v ekrane svojih telefonov in seveda nič kaj dosti ne vedo, kaj se dogaja okrog njih. Ponekod so jih že poimenovali – smombiji, fonbiji ali mobi-zombiji.
Zunaj je še poletje, v avtomobilskem razumevanju letnih časov pa se je že začela jesen. In začela se je na veliko - z novo Fiesto, Fordovo uspešnico. 41 let in sedma generacija vozila tvorijo zgodbo ki je, vsaj v okvirih evropskega Forda, postala najbolj prepoznaven obraz koncerna. Ko je Fiesta v sedemdesetih začela svojo pot, je bilo poimenovanje "mestni avto" še v povojih, danes pa se je omenjeni razred razvil v nekaj, kar še zdaleč ne zadovoljuje zgolj mobilnih potreb urbanega prebivalstva.
Če bi zmanjšali povprečno hitrost v naseljih samo za 1 km/h, bi bilo tam 4 odstotke manj nesreč, zunaj naselij pa dva. Lani je Zavarovalnica Triglav s podjetjem Sipronika v projektu Skupaj umirjamo promet postavila 18 prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«, letos jih bodo ob začetku šolskega leta še 12.
Zapeljali smo se "zgoraj brez" s prodajno kraljico med dvosedežnimi kabrioleti, potem pa še opozorili, da razvpiti ameriški napadi na Volkswagnove dizle niso imeli nobene zveze z borbo za čistejše okolje. Tudi za zdajšnjo gonjo proti dizlom v Nemčiji je značilno, da so v ospredju drugi interesi in ne okoljski ...
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo.
Zgodil se je še en korak naprej proti avtonomni vožnji. Proizvajalci, zavarovalnice in vladne institucije so se dogovorili in uradno določili pet osnovnih stopenj avtonomne vožnje. Sprašujemo se, kako so stopnje določene, kje smo danes, kdaj bomo prišli do zadnje, pete stopnje?
Inovativni sistem COPS@road s svetlobnimi signali opozarja voznike na približevanje križišču in na prisotnost drugih udeležencev ter tako tudi na povečano možnost trka. Zdaj stoji na križišču v Dobrovi. Peter Korun, direktor podjetja Aktivna signalizacija Korun o tem, kako deluje in zakaj je tam.
V teh dneh se pogosteje odpravimo tudi na pot, tudi na daljšo in tudi v tujino – najverjetneje ne bo odveč, če spomnimo, kako ukrepati, če se zapletemo v prometno nesrečo v tujini. Svetuje Andrej Brglez z Inštituta za civilzacijo in kulturo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Tokrat pa vas peljemo Zdaj pa na počitnice, na malo daljšo pot, z družino. Pogosto slišimo nasvet, naj se na pot odpravimo zvečer, pa to ne velja. Pa morda še tale nasvet - vso kramo v prtljažnik spravite v čim manj torb. Če vam recimo slučajno spusti guma in jo boste morali menjat, še prej pa priti do nje na dnu prtljažnika … Lažje boste odstranili pet večjih torb kot 15 manjših vrečk … Pa srečno!
Čelade smo že izbirali, morda vseeno izveste na novo kaj malega, kar vam lahko prav pride.
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
V teh dneh torej zaznamujemo 45 let Vala 202, znotraj njega pa seveda uspeva tudi le nekaj let mlajša oddaja APM.
Neveljaven email naslov