Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Biti odvisen od socialne pomoči, biti brez lastnega zaslužka, brez občutka, da komu koristiš, da si nekaj vreden, je grozno. In zelo težko je biti odvisen od socialne pomoči, ki je nepopisno nizka, s katero ne moreš preživeti ne sebe, kaj šele otrok. Zgodi se, da moraš po mesec ali dva čakati na odločbo, vmes pa se znajti kot se veš in znaš, to je res katastrofa,” se nekajletne brezposelnosti spominja mama treh otrok. Občutku nekoristnosti in nesposobnosti so se takrat pridružili še izvršbe, rubeži in grožnja z deložacijo. Obup je bil res popoln.
“Biti odvisen od socialne pomoči, biti brez lastnega zaslužka, brez občutka, da komu koristiš, da si nekaj vreden, je grozno. Obupno se je zjutraj zbuditi z mislijo, da nimaš službe. In s socialno pomočjo, ki je nepopisno nizka, ne moreš preživeti ne sebe, kaj šele otrok. Imela sem tudi zelo slabo izkušnjo s centrom za socialno delo. Dokler ti velja odločba za denarno socialno pomoč, je priliv reden, ko jo je treba podaljšati, pa se zgodi, da moraš po mesec, dva ali več čakati na odločbo, čeprav se vmes ni spremenilo prav nič, ne višina dohodkov, ne lastnina, število članov, nič. Vmes pa se znajdi kot se veš in znaš, nikogar ne zanima, kako boš zmogel, to je res katastrofa,” se nekajletne brezposelnosti spominja Martina, mama treh otrok.
“Tudi ta njihov odnos in odvisnost od socialne pomoči sta bila zame velika motiva, da se čim prej zaposlim.” Občutku nekoristnosti in nesposobnosti so se takrat pridružili še izvršbe, rubeži in grožnja z deložacijo. Obup je bil res popoln.
“Že sama misel, da ne delaš, lahko človeka psihično ubije. Pa dejstvo, da ne moreš dobiti zaposlitve, da nisi nikomur zanimiv… In ljudje se te začnejo izogibati, nočejo imeti stika s tabo, ker ne delaš, nisi koristen, dolžan si…”
Ker si dolžan in kjerkoli lahko srečaš koga, ki mu še kaj dolguješ, se vedno bolj zapiraš med stene stanovanj, pravi Martina: “Nisem imela veliko stikov. Zakaj? Toliko težav imaš, toliko položnic, kup dolgov, neprestano imaš izvršitelje na vratih…kam pa naj grem, s kom naj se družim? Nisem bila za nikamor, še za doma ne…”
In potem je po mesecih čakanja in negotovosti le prišel dan, ko je dobila zaposlitev prek javnih del: “Ne glede na to, kakšno obliko zaposlitve dobiš, lahko to človeku spremeni življenje! Da hodiš v službo, da zaslužiš denar s svojim delom, s svojim znanjem, je velik uspeh, povsem drugače se počutiš. Že to, da greš ven, da s kom spregovoriš kakšno besedo, da se z nekom nasmejiš, da delaš, je – super lepo! Služba mi je dala povsem drugačno voljo do življenja, drugače gledaš na vse skupaj. Seveda so še zmeraj težave, z minimalno plačo je nemogoče delati čudeže. A zbudiš se z zavestjo, da si koristen, da lahko družini omogočiš boljše življenje, takoj si dobre volje.”
In odpadejo tudi razlogi za skrivanje: “Ko delaš, si lahko privoščiš kakšno kavico, ob tem s kom podebatiraš, vidiš, da svet ni samo črne barve, daje tudi veliko rožnate, vse je lepše, smejiš se, vrneta se veselje in volja do življenja,” radostno vre iz nekoč zelo molčeče sogovornice.
“Tudi v družini je veliko več dobre volje, veliko manj kreganja, ni več tiste napetosti. Ko nimaš, ko si dolžan, to zelo vpliva na otroke in na partnerja. Tisto stanje je res zelo moreče. Za vse.”
Gospa Martina svoje zadovoljstvo kaže tudi navzven. Njena zunanja podoba je popolnoma spremenjena, pravzaprav jo je komaj mogoče prepoznati. “Že ko te otroci vidijo nekoliko bolj urejeno, rečejo, danes si pa lepa, mami! Smeješ se, mami! In so tudi sami povsem drugače razpoloženi, čutijo, da se je v družini veliko spremenilo. Tudi v šoli je zanje lažje. Ko so se prej pogovarjali o tem, kaj delajo čigavi starši, so lahko samo molčali. Zdaj pa se lahko pohvalijo, tudi moja mami gre zjutraj v službo, jaz grem pa v šolo. Tudi zanje je to veliko prijetneje!”
Služba je namreč veliko več kot zgolj zaslužek in izguba službe zato veliko večji udarec kot le minus v družinskem proračunu, poudarja Martina. In težko razume nenehne očitke, ki jih je tudi sama pogosto slišala, da brezposelni tako ali tako nočejo delati, da se jim ne splača, da so raje doma in da uživajo kopico socialnih transferjev. Da je finančni motiv pomemben, še zdaleč pa ne edini, je največji dokaz Martinina plača, ki zdaj komajda dosega skupni znesek socialnih prejemkov v času brezposelnosti: “Delam za minimalno plačo, a za nas je to dobra plača. Med nekdanjo denarno socialno pomočjo in mojo sedanjo plačo v finančnem smislu skorajda ni razlike. A dejstvo, da nisi več odvisen od socialnega sistema, da veš, da boš vsak mesec dobil zasluženo plačo, zelo veliko pomeni meni, predvsem pa mojim otrokom.”
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
“Biti odvisen od socialne pomoči, biti brez lastnega zaslužka, brez občutka, da komu koristiš, da si nekaj vreden, je grozno. In zelo težko je biti odvisen od socialne pomoči, ki je nepopisno nizka, s katero ne moreš preživeti ne sebe, kaj šele otrok. Zgodi se, da moraš po mesec ali dva čakati na odločbo, vmes pa se znajti kot se veš in znaš, to je res katastrofa,” se nekajletne brezposelnosti spominja mama treh otrok. Občutku nekoristnosti in nesposobnosti so se takrat pridružili še izvršbe, rubeži in grožnja z deložacijo. Obup je bil res popoln.
“Biti odvisen od socialne pomoči, biti brez lastnega zaslužka, brez občutka, da komu koristiš, da si nekaj vreden, je grozno. Obupno se je zjutraj zbuditi z mislijo, da nimaš službe. In s socialno pomočjo, ki je nepopisno nizka, ne moreš preživeti ne sebe, kaj šele otrok. Imela sem tudi zelo slabo izkušnjo s centrom za socialno delo. Dokler ti velja odločba za denarno socialno pomoč, je priliv reden, ko jo je treba podaljšati, pa se zgodi, da moraš po mesec, dva ali več čakati na odločbo, čeprav se vmes ni spremenilo prav nič, ne višina dohodkov, ne lastnina, število članov, nič. Vmes pa se znajdi kot se veš in znaš, nikogar ne zanima, kako boš zmogel, to je res katastrofa,” se nekajletne brezposelnosti spominja Martina, mama treh otrok.
“Tudi ta njihov odnos in odvisnost od socialne pomoči sta bila zame velika motiva, da se čim prej zaposlim.” Občutku nekoristnosti in nesposobnosti so se takrat pridružili še izvršbe, rubeži in grožnja z deložacijo. Obup je bil res popoln.
“Že sama misel, da ne delaš, lahko človeka psihično ubije. Pa dejstvo, da ne moreš dobiti zaposlitve, da nisi nikomur zanimiv… In ljudje se te začnejo izogibati, nočejo imeti stika s tabo, ker ne delaš, nisi koristen, dolžan si…”
Ker si dolžan in kjerkoli lahko srečaš koga, ki mu še kaj dolguješ, se vedno bolj zapiraš med stene stanovanj, pravi Martina: “Nisem imela veliko stikov. Zakaj? Toliko težav imaš, toliko položnic, kup dolgov, neprestano imaš izvršitelje na vratih…kam pa naj grem, s kom naj se družim? Nisem bila za nikamor, še za doma ne…”
In potem je po mesecih čakanja in negotovosti le prišel dan, ko je dobila zaposlitev prek javnih del: “Ne glede na to, kakšno obliko zaposlitve dobiš, lahko to človeku spremeni življenje! Da hodiš v službo, da zaslužiš denar s svojim delom, s svojim znanjem, je velik uspeh, povsem drugače se počutiš. Že to, da greš ven, da s kom spregovoriš kakšno besedo, da se z nekom nasmejiš, da delaš, je – super lepo! Služba mi je dala povsem drugačno voljo do življenja, drugače gledaš na vse skupaj. Seveda so še zmeraj težave, z minimalno plačo je nemogoče delati čudeže. A zbudiš se z zavestjo, da si koristen, da lahko družini omogočiš boljše življenje, takoj si dobre volje.”
In odpadejo tudi razlogi za skrivanje: “Ko delaš, si lahko privoščiš kakšno kavico, ob tem s kom podebatiraš, vidiš, da svet ni samo črne barve, daje tudi veliko rožnate, vse je lepše, smejiš se, vrneta se veselje in volja do življenja,” radostno vre iz nekoč zelo molčeče sogovornice.
“Tudi v družini je veliko več dobre volje, veliko manj kreganja, ni več tiste napetosti. Ko nimaš, ko si dolžan, to zelo vpliva na otroke in na partnerja. Tisto stanje je res zelo moreče. Za vse.”
Gospa Martina svoje zadovoljstvo kaže tudi navzven. Njena zunanja podoba je popolnoma spremenjena, pravzaprav jo je komaj mogoče prepoznati. “Že ko te otroci vidijo nekoliko bolj urejeno, rečejo, danes si pa lepa, mami! Smeješ se, mami! In so tudi sami povsem drugače razpoloženi, čutijo, da se je v družini veliko spremenilo. Tudi v šoli je zanje lažje. Ko so se prej pogovarjali o tem, kaj delajo čigavi starši, so lahko samo molčali. Zdaj pa se lahko pohvalijo, tudi moja mami gre zjutraj v službo, jaz grem pa v šolo. Tudi zanje je to veliko prijetneje!”
Služba je namreč veliko več kot zgolj zaslužek in izguba službe zato veliko večji udarec kot le minus v družinskem proračunu, poudarja Martina. In težko razume nenehne očitke, ki jih je tudi sama pogosto slišala, da brezposelni tako ali tako nočejo delati, da se jim ne splača, da so raje doma in da uživajo kopico socialnih transferjev. Da je finančni motiv pomemben, še zdaleč pa ne edini, je največji dokaz Martinina plača, ki zdaj komajda dosega skupni znesek socialnih prejemkov v času brezposelnosti: “Delam za minimalno plačo, a za nas je to dobra plača. Med nekdanjo denarno socialno pomočjo in mojo sedanjo plačo v finančnem smislu skorajda ni razlike. A dejstvo, da nisi več odvisen od socialnega sistema, da veš, da boš vsak mesec dobil zasluženo plačo, zelo veliko pomeni meni, predvsem pa mojim otrokom.”
Čeprav imajo vedenjske težave otroci iz prav vseh družbenih slojev, imajo otroci, ki živijo v socialno – ekonomsko depriviligiranih družinah, so bili izpostavljeni zlorabam ali pa so imeli nekoliko nižje umske sposobnosti in težave s samoobvladovanjem, mnogo večje možnosti za številne težave in stiske v odraslosti. To dokazuje tudi novozelandska študija, ki poteka že skoraj 45 let in dokazuje, da spregledani otroci, ki jim nihče ustrezno ne pomaga, v odraslosti postanejo tudi veliko (finančno) breme družbe. Ti dokazi bi nas morali močno skrbeti tudi zato, ker je psihološka in psihiatrična pomoč pri nas za otroke zelo težko dostopna, čakalne dobe tudi za najhujše primere so izjemno dolge, številni otroci je sploh ne dobijo.
Naša sogovornica, mama prvošolčka, je bila primorana pustiti vse, kar sta z možem ustvarila in se zateči v materinski dom. V času, ko sta s sinom živela zgolj od socialne pomoči, jima je pomoč Botrstva – tako mesečni znesek kot drobne pozornosti, ki sta jih dobila – neizmerno veliko pomenila, se spominja sedaj, ko pomoči več ne potrebuje.
Na zaključni prireditvi projekta Ime leta smo se z nekaterimi izbranci za Ime meseca pogovarjali tudi o pomenu Botrstva, saj sta projekta tesno povezana.
Anastasiya, Maša, Teodora in Emma so sošolke in prijateljice, ki so se odločile, da bodo svoje rojstne dneve praznovale skupaj in se skupaj tudi odpovedale darilom: svoje prijatelje so prosile, naj raje prispevajo v sklad, s katerim so za eno leto postale botre svoji osemletni vrstnici. V tem, najbrž najintenzivnejšem obdobju obdarovanja v letu, bo morda njihova odločitev lahko navdih še za koga, ki bi namesto brezglavega kupovanja daril nekomu, ki ima vse, raje poklonil botrovanje otroku, ki potrebuje pomoč do boljšega jutri. V tem trenutku namreč na svojega botra čaka več kot 100 otrok!
"Slabo bralno pismeni otroci ne bodo sami mogli izbirati, kaj bodo počeli v življenju. Vzeli bodo lahko le ostanke. Šli bodo na tiste šole, ki bodo imele premalo dijakov, šli bodo v službe, ki jih nihče ne želi opravljati. In slabo bralno pismenih je kar petina četrtošolcev," po objavi zadnjih podatkov o bralni pismenosti desetletnikov pri nas opozarja nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Z izjavami otrok, staršev in psihoterapevta smo spomnili na pomen skupnih doživetij, ki jih otrokom in družinam omogoča akcija Čarobna zima.
Pred natanko dvema letoma smo poslušalce v posebni akciji povabili, naj z novimi in privlačnimi otroškimi in mladinskimi knjigami skušajo kar se da napolniti police v OŠ Veržej. To je namreč šola, v katero sta združena tako vrtec kot tudi poseben zavod za osnovnošolce iz vse Slovenije, ki so jih strokovnjaki zaradi različnih razlogov morali umakniti iz njihovih družin. Ker kraj nima druge knjižnice, oddaljene knjižnice v Murski Soboti in Ljutomeru pa so za otroke iz doma povsem nedosegljive, je šolska knjižnica še posebej pomembno stičišče in zatočišče za otroke in mladostnike. Izjemno velik odziv poslušalcev je presenetil vse, mlade bralce in zaposlene, nove knjiga pa so v knjižnico privabile tudi tiste, ki prej vanjo niso zahajali.
Kako pomembna reč je v življenju revnega najstnika imeti majhno žepnino, denimo tako, ki ti omogoča evro na dan za kavico s sošolci? Raziskava, ki jo je za svoj magisterij prav na primeru otrok iz Botrstva Primorka Jasmina Jerant opravila na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti kaže, da zelo. Kajti že tako majhna žepnina lahko najstnikom odpre vrata v socialno vključenost med vrstnike in s tem do socialnega kapitala, ki ga s tem dobijo za vse življenje.
V novi akciji 'Čarobna zima' bodo otroci lahko obiskali gledališke igre, operne, baletne ali kino predstave, obiskali kopališča, odšli na sankanje in drsanje, ali pa bodo zimska doživetja izkusili na različnih izletih. Izkušnje sodelavcev ekipe Botrstva so namreč pokazale, da se družine v finančni stiski najpogosteje odpovedo prav skupnim doživetjem. Akcij, ki otrokom omogočajo različna doživetja in obiske predstav, pa tudi letovanja, sicer ni malo, je pa zelo malo takih, ki bi si za cilj zadale prav doživetja za vso družino.
V naših oddajah pogosto opozarjamo na to, kaj vse vpliva na razslojevanje otrok. Gost današnje oddaje, predavatelj na Fakulteti za šport doc. dr. Gregor Starc, pa dodaja premalokrat omenjeno dimenzijo: pomen gibanja pri razvoju otrok in mladostnikov in njegov vpliv na uspeh v življenju. Nanizal je nekaj res pomembnih vidikov in razmislekov tudi o tem, kako lahko kot starši in kot družba dosežemo bistveno boljši razvoj mladih generacij.
Več kot 7400 botrov je v času obstoja projekta Botrstvo pomagalo otrokom s svojim rednim mesečnim prispevkom. Dva med njimi, gospa Barbara in gospod Andrej, sta v projektu že od začetka. O samem projektu, pa tudi o družbi in njeni skrbi za otroke, sta razmišljala v tokratni oddaji.
Smučanje je sicer med popularnejšimi športi pri nas, a je tudi med dražjimi. Zato strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da v selekcijah otrok in mladostnikov skorajda ni več otrok iz manj premožnih družin zgolj zato, ker še tako talentiranemu otroku ne zmorejo kriti enormnih stroškov treningov, priprav in tekmovanj. Zato smo toliko bolj veseli, kadar lahko v projektu Botrstvo s pomočjo številnih donatorjev pomagajo izjemno talentiranemu mladostniku uresničiti smučarske sanje.
Tudi s koproducentsko podporo RTV Slovenija je nastal najnovejši film Jana Cvitkoviča “Družinica”, ki v angleščini nosi naslov “The basic of killing” ali v neposrednem prevodu: osnove ubijanja. Film namreč opozarja tudi na pogubne posledice, ki jih v dotlej idilično družinico vnese izguba obeh zaposlitev, a tudi zbirokratizirane in neučinkovite zakonodaje, ki ljudem v podobnih stiskah ne nudi primerne pomoči.
Za sistem je dekle, ki za bližnje sorodnike že nekaj let ne obstaja, predvsem in najprej dolžnik, ne otrok v neverjetni stiski.
V njej so novega lastnika dobile zmagovite superge, ki jih je takoj po finalni tekmi projektu Botrstvo brez pomisleka podaril vzhajajoči zvezdnik svetovne košarke Luka Dončić.
Zmagovalne športne copate Luke Dončića smo prodali za 30.000 evrov. Hvala vsem!
Na Valu 202 je potekala že šesta velika humanitarna dražba. Tokrat je zanjo briljantni mladi košarkarski zvezdnik Luka Dončić podaril superge, ki jih je nosil na vseh pomembnih tekmah tega prvenstva, tudi na finalni.
Večkrat poudarjena podrobnost iz življenja daleč najboljšega mladega igralca pravkar minulega evropskega prvenstva, Luke Dončiča, je, da je za zagotovitev nemotenih treningov oče Saša opravljal tudi honorarna dela, tudi vozil taksi po Ljubljani. Zdaj je to le še zanimivost z Lukove izjemne športne poti, a denar je pomemben odločevalec o usodi karier številnih otrok. Tudi zatov projektu Botrstvu tako vztrajno opozarjajo na to, da družba talentov ne sme izgubljati zgolj zato, ker je je nadarjen otrok morda rodil v družini, ki naraščajočih stroškov športne ali umetniške poti ne zmore. Združena podpora donatorjev in klubov pa lahko.
“Imeli smo tudi otroke, ki so ne le nižjo glasbeno šolo, pač pa tudi srednješolsko glasbeno izobrazbo pridobili tako rekoč brez finančnega prispevka staršev,” dostopnost glasbenega izobraževanja pri nas opiše predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol in ravnateljica Konservatorija Maribor Helena Meško.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Neveljaven email naslov