Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
Ko je bilo najhuje, je glasba Sari zelo pomagala in vsem nam dajala upanje!
“V času, ko smo se nenehno selile, najprej v materinski dom in nato še nekajkrat, ko smo živele v popolni negotovosti, je bilo igranje glasbila za Saro varno zatočišče. Vsakič ko ji je bilo hudo, je vzela glasbilo in z igranjem, v katerem tako uživa, premagala najtežje trenutke,” se spominja Sarina mama. “Stavba glasbene šole pa je bila pomembno zatočišče za vse tri, tudi za mlajšo hčer, ki je takrat sicer še ni obiskovala. Tam smo se počutile sprejeto in varno, tam smo preživele veliko časa, saj svojega pravega doma nismo imele, glasbena šola je bil naš drugi dom!”
“Ko je bilo najhuje, je Sara zmagala na državnem tekmovanju, in to je bila največja nagrada ne le zanjo, ampak nam je vsem dala pogum in zagon. Rekle smo si, da če je bilo to mogoče, je mogoče prav vse, vse bomo zmogle!”
In so res, zdaj imajo svoj dom, v glasbeno šolo je vpisana tudi Sarina sestrica, ki je tako nadarjena, da je kmalu preskočila razred, in tudi ona, tako kot Sara, svojo prihodnost vidi le v glasbi. Sara se letos že pripravlja na sprejemne izpite za srednjo glasbeno šolo, za kar bi potrebovala še dodatne ure z inštruktorjem, skrbi jo tudi, kako bo lahko kupila instrument, saj je ta, ki ji ga prijazno posojajo v glasbeni šoli, že povsem neprimeren za prepričljivo izkazovanje njenih sposobnosti.
A veliko pomeni že to, da imata zagotovljeno plačilo šolnin. Kljub razumevanju glasbene šole je bilo namreč del šolnine vselej treba plačati in strah, da bo zmanjkalo tudi za to, je vselej ostajal: “Velikokrat nas je bilo strah, da se ne bo izšlo, veliko položnic je bilo neplačanih. Zato mi zdaj to, da vem, da bo šolnina plačana iz Botrstva, in to za obe dekleti, res veliko pomeni. Ne glede na to, kako na tesno nam gre čez mesec in koliko položnic ostane neplačanih, lahko dekletoma vselej zagotovim, naj ju za plačilo glasbene šole ne skrbi in da bosta šolanje lahko nadaljevali. Brez botrov, ki deklicama pomagata, tega zelo verjetno ne bi zmogli,” je neznanim donatorjem v imenu vseh treh hvaležna mama.
Prav vsak otrok bi moral imeti ob šoli, ki je obvezna, za koga tudi neprijetna ter prizorišče neuspeha in nesprejetosti, možnost ukvarjati se s področji, ki ga zanimajo, pri katerih se sprosti in v njih uživa, je prepričana klinična psihologinja mag. Mateja Hudoklin: “Za te otroke, ki žal prihajajo iz manj ustreznih okolij, je dokazano, da so lahko ob šoli tudi društva, klubi in podobne organizacije tisti varovalni dejavnik, ki bo potek njegovega življenja spremenil na bolje!”
Karmen, mlada učiteljica glasbe na zasebni glasbeni šoli, ob tem opozarja, da se pri učenju inštrumenta pogosto razmišlja predvsem o tem, da tako učenje otroka poleg samih veščin igranja nauči vztrajnosti in natančnosti. To je res, je pa za otroke pomembno tudi to, da jim igranje ali petje daje možnost za paleto pomembnih čustvenih izkušenj: “Glasba pomeni predvsem izraz čustev, z glasbilom ali petjem lahko izrazimo vse tisto, česar morda z besedami ne moremo, in nam je potem veliko lažje. Glasbeno okolje je tisto, kjer smo vsi enaki, vsi govorimo isti glasbeni jezik, in lahko so sprejeti zaradi tega, kar znajo in zmorejo, in ne zgolj zaradi svojega premoženja in finančnega zaledja.”
Poleg tega glasba tistim, ki v šoli zaradi kakršnega koli razloga ne dosegajo dobrih ocen, lahko pomeni tudi pot potrjevanja, dokazovanja in s tem boljše samopodobe, meni Karmen: “Otroku lahko da občutek, da čeprav v običajnem šolanju ni uspešen in nima dobrih ocen, morda glasba pomeni njegovo, tudi poklicno, prihodnost. Otroci s tem, ko lahko glasbeno ustvarjajo, dobijo popotnico za naprej, vidijo, da ni vse tako črno, kot se zdi, in da so morda prav v glasbi svetle točke prihodnosti tudi zanje.”
Ne nazadnje, dodaja Karmen, z manj otroki v glasbenem izobraževanju izgubljamo vsi: “Veliko morebitnih kandidatov za dobre glasbenike gre v nič, ker svojega talenta zaradi finančne stiske sploh ne morejo razvijati in iz njih zato morda ne bomo dobili vrhunskih glasbenikov. Prav tako pa se z manj glasbeno izobraženimi ljudmi nižata tudi splošna glasbena izobrazba družbe in z njo kritičnost. Ljudje, ki nimajo vpogleda v glasbeno zgodovino in glasbeno ustvarjanje, se lahko zadovoljijo tudi z manj kakovostno glasbo.”
Vendar kljub vsemu trudu glasbenih šol, da omogočajo subvencionirane šolnine, izposojo glasbil ali v redkih izjemah celo brezplačno šolanje, je na socialnem dnu vse več družin, ki lahko na takšno udejstvovanje otrok le pozabijo, priznava učitelj Andraž iz zasebne glasbene šole Vox: “Zadnja leta je tega res veliko, vse več ljudi ne zmore plačevati, kriza se zelo pozna. Kadar gre za učence, ki jih poznamo že dolgo, skušamo šolnino kar se da znižati, ker vemo, koliko za otroke to pomeni, včasih se dogovorimo tudi za brezplačno šolanje. A zelo težko je gledati talente, pa tudi tiste, ki morda nimajo izjemnega talenta, imajo pa veliko željo, da se z glasbo ne bodo mogli izraziti.”
In kot pravi mama dveh glasbeno zelo nadarjenih deklet, je žalostno, da je na številnih področjih družbe vrednost talentov povsem potisnjena v ozadje.
“Ne veselja, kaj si, ampak kaj imaš. Zato žal talenti propadajo, s čimer izgublja celotna družba. Žalostno je, da se vse gleda še le skozi denar.”
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
Ko je bilo najhuje, je glasba Sari zelo pomagala in vsem nam dajala upanje!
“V času, ko smo se nenehno selile, najprej v materinski dom in nato še nekajkrat, ko smo živele v popolni negotovosti, je bilo igranje glasbila za Saro varno zatočišče. Vsakič ko ji je bilo hudo, je vzela glasbilo in z igranjem, v katerem tako uživa, premagala najtežje trenutke,” se spominja Sarina mama. “Stavba glasbene šole pa je bila pomembno zatočišče za vse tri, tudi za mlajšo hčer, ki je takrat sicer še ni obiskovala. Tam smo se počutile sprejeto in varno, tam smo preživele veliko časa, saj svojega pravega doma nismo imele, glasbena šola je bil naš drugi dom!”
“Ko je bilo najhuje, je Sara zmagala na državnem tekmovanju, in to je bila največja nagrada ne le zanjo, ampak nam je vsem dala pogum in zagon. Rekle smo si, da če je bilo to mogoče, je mogoče prav vse, vse bomo zmogle!”
In so res, zdaj imajo svoj dom, v glasbeno šolo je vpisana tudi Sarina sestrica, ki je tako nadarjena, da je kmalu preskočila razred, in tudi ona, tako kot Sara, svojo prihodnost vidi le v glasbi. Sara se letos že pripravlja na sprejemne izpite za srednjo glasbeno šolo, za kar bi potrebovala še dodatne ure z inštruktorjem, skrbi jo tudi, kako bo lahko kupila instrument, saj je ta, ki ji ga prijazno posojajo v glasbeni šoli, že povsem neprimeren za prepričljivo izkazovanje njenih sposobnosti.
A veliko pomeni že to, da imata zagotovljeno plačilo šolnin. Kljub razumevanju glasbene šole je bilo namreč del šolnine vselej treba plačati in strah, da bo zmanjkalo tudi za to, je vselej ostajal: “Velikokrat nas je bilo strah, da se ne bo izšlo, veliko položnic je bilo neplačanih. Zato mi zdaj to, da vem, da bo šolnina plačana iz Botrstva, in to za obe dekleti, res veliko pomeni. Ne glede na to, kako na tesno nam gre čez mesec in koliko položnic ostane neplačanih, lahko dekletoma vselej zagotovim, naj ju za plačilo glasbene šole ne skrbi in da bosta šolanje lahko nadaljevali. Brez botrov, ki deklicama pomagata, tega zelo verjetno ne bi zmogli,” je neznanim donatorjem v imenu vseh treh hvaležna mama.
Prav vsak otrok bi moral imeti ob šoli, ki je obvezna, za koga tudi neprijetna ter prizorišče neuspeha in nesprejetosti, možnost ukvarjati se s področji, ki ga zanimajo, pri katerih se sprosti in v njih uživa, je prepričana klinična psihologinja mag. Mateja Hudoklin: “Za te otroke, ki žal prihajajo iz manj ustreznih okolij, je dokazano, da so lahko ob šoli tudi društva, klubi in podobne organizacije tisti varovalni dejavnik, ki bo potek njegovega življenja spremenil na bolje!”
Karmen, mlada učiteljica glasbe na zasebni glasbeni šoli, ob tem opozarja, da se pri učenju inštrumenta pogosto razmišlja predvsem o tem, da tako učenje otroka poleg samih veščin igranja nauči vztrajnosti in natančnosti. To je res, je pa za otroke pomembno tudi to, da jim igranje ali petje daje možnost za paleto pomembnih čustvenih izkušenj: “Glasba pomeni predvsem izraz čustev, z glasbilom ali petjem lahko izrazimo vse tisto, česar morda z besedami ne moremo, in nam je potem veliko lažje. Glasbeno okolje je tisto, kjer smo vsi enaki, vsi govorimo isti glasbeni jezik, in lahko so sprejeti zaradi tega, kar znajo in zmorejo, in ne zgolj zaradi svojega premoženja in finančnega zaledja.”
Poleg tega glasba tistim, ki v šoli zaradi kakršnega koli razloga ne dosegajo dobrih ocen, lahko pomeni tudi pot potrjevanja, dokazovanja in s tem boljše samopodobe, meni Karmen: “Otroku lahko da občutek, da čeprav v običajnem šolanju ni uspešen in nima dobrih ocen, morda glasba pomeni njegovo, tudi poklicno, prihodnost. Otroci s tem, ko lahko glasbeno ustvarjajo, dobijo popotnico za naprej, vidijo, da ni vse tako črno, kot se zdi, in da so morda prav v glasbi svetle točke prihodnosti tudi zanje.”
Ne nazadnje, dodaja Karmen, z manj otroki v glasbenem izobraževanju izgubljamo vsi: “Veliko morebitnih kandidatov za dobre glasbenike gre v nič, ker svojega talenta zaradi finančne stiske sploh ne morejo razvijati in iz njih zato morda ne bomo dobili vrhunskih glasbenikov. Prav tako pa se z manj glasbeno izobraženimi ljudmi nižata tudi splošna glasbena izobrazba družbe in z njo kritičnost. Ljudje, ki nimajo vpogleda v glasbeno zgodovino in glasbeno ustvarjanje, se lahko zadovoljijo tudi z manj kakovostno glasbo.”
Vendar kljub vsemu trudu glasbenih šol, da omogočajo subvencionirane šolnine, izposojo glasbil ali v redkih izjemah celo brezplačno šolanje, je na socialnem dnu vse več družin, ki lahko na takšno udejstvovanje otrok le pozabijo, priznava učitelj Andraž iz zasebne glasbene šole Vox: “Zadnja leta je tega res veliko, vse več ljudi ne zmore plačevati, kriza se zelo pozna. Kadar gre za učence, ki jih poznamo že dolgo, skušamo šolnino kar se da znižati, ker vemo, koliko za otroke to pomeni, včasih se dogovorimo tudi za brezplačno šolanje. A zelo težko je gledati talente, pa tudi tiste, ki morda nimajo izjemnega talenta, imajo pa veliko željo, da se z glasbo ne bodo mogli izraziti.”
In kot pravi mama dveh glasbeno zelo nadarjenih deklet, je žalostno, da je na številnih področjih družbe vrednost talentov povsem potisnjena v ozadje.
“Ne veselja, kaj si, ampak kaj imaš. Zato žal talenti propadajo, s čimer izgublja celotna družba. Žalostno je, da se vse gleda še le skozi denar.”
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
Na pobudo “treh dobrih botrov je več kot 1000 prostovoljcev pomagalo pripraviti darila uza več kot 1000 otrok!
Na pobudo “treh dobrih botrov je več kot 1000 prostovoljcev pomagalo pripraviti darila uza več kot 1000 otrok!
Z donatorji in koordinatorji projekta Botrstvo smo se pogovarjali o preteklem delu in napovedih za prihodnost.
Tari, osemletni svetlolasi tretješolki, že od zgodnjega otroštva življenje kroji predvsem bolezen. Ta ji vse bolj odvzema sposobnost gibanja, zdaj ne zmore več stati, roke vse bolj izgubljajo moč, prstki pa spretnost … Tara je vse bolj je odvisna od pomoči mame in očeta, ki pa bijeta bitko ne le z boleznijo, pač pa tudi s hudim pomanjkanjem. Oče je zdravje pustil na gradbišču, mama ob tako bolnem otroku službe sploh ni našla, zdaj je brezposeln še Tarin starejši brat …
Tri mlade mame Alia, Ana in Vanja so že lani s pomočjo prostovoljcev pomagale na poseben način obdarovati otroke v stiski, čeprav ne one, ne darovalci, otrok osebno niso spoznali. Akcija, ki so jo v sodelovanju s CSD-ji in območnimi organizacijami ZPMS z vseh koncev države, je bila res velik organizacijski zalogaj, a je zadovoljstvo ob dejstvu, da so razveselile več kot 500 otrok, res odtehtalo ves trud. Letos se jim spet obetajo neprespane noči in še večji organizacijski podvig, saj je že prispelih pisemc veliko več kot lani. Hkrati pa so pisma tudi drugačna, razpon želja otrok je veliko večji kot lani. In tudi same so si ob tem morale zastaviti vprašanje: imajo otroci iz socialnega dna “pravico” do razkoš(nejš)ih daril? Smejo vsaj božične želje preseči vsakdan, v katerem so otroku nedosegljivi že čokolino, pašteta in topli škorenjčki? Si sme otrok vsaj pri dedku mrazu zaželeti nekaj, kar je zanj povsem nedosegljivo, za sošolce pa samoumevno? In kaj bi pravzaprav pomenilo, če bi si otroci v socialni stiski še pri pisanju iskrenih želja dobrim možem želeli le še hrano?
Leto po objavi zgodbe Leona in Maje družine še ni uspela rešiti prav vseh težav, ki so jih pripeljale tako daleč, da so bili takrat brez hrane, pred vnovičnim izklopom elektrike in ogrevanja, pa tudi pred izgubo stanovanja, vendar prav zaradi pomoči poslušalcev lahko živijo nekoliko mirneje. Ker njun oče zdaj kot prostovoljec sam pomaga drugim, je zelo zanimiv tudi njegov pogled na revščino.
Leto po objavi zgodbe Leona in Maje družine še ni uspela rešiti prav vseh težav, ki so jih pripeljale tako daleč, da so bili takrat brez hrane, pred vnovičnim izklopom elektrike in ogrevanja, pa tudi pred izgubo stanovanja, vendar prav zaradi pomoči poslušalcev lahko živijo nekoliko mirneje. Ker njun oče zdaj kot prostovoljec sam pomaga drugim, je zelo zanimiv tudi njegov pogled na revščino.
Med 55.000 otrok, ki jih statistični podatki potiskajo pod prag revščine in na stisko katerih te dni še posebej opozarjajo humanitarne organizacije, sodijo tudi Nika, Katja in Uroš. Zaradi pogosto bolne Nike je mama brezposelna, z očetom stikov skorajda nimajo več, socialni dohodki in 80 evrov preživnine za vse tri otroke pa pomeni, da položnice že dolgo niso plačane. Ko smo jih obiskali, jih je najbolj skrbelo, da bodo izgubili stanovanje, nekaj dni kasneje pa so že prejeli nalog za deložacijo: majhno podstrešno stanovanje morajo zaradi dolgov izprazniti prav danes ...
Nedavno je Unicef predstavil poročilo o naraščujoči revščini med otroki v skupini 41 najrazvitejših držav. Revščina ponekod, tudi v Sloveniji, narašča.V najrazvitejših državah je kar 76,5 milijona otrok, ki živijo v revščini.
Nedavno je Unicef predstavil poročilo o naraščujoči revščini med otroki v skupini 41 najrazvitejših držav. Revščina ponekod, tudi v Sloveniji, narašča.V najrazvitejših državah je kar 76,5 milijona otrok, ki živijo v revščini.
Nedavno je Unicef predstavil poročilo o naraščujoči revščini med otroki v skupini 41 najrazvitejših držav. Revščina ponekod, tudi v Sloveniji, narašča.V najrazvitejših državah je kar 76,5 milijona otrok, ki živijo v revščini.
V okviru Tedna otroka je Zveza prijateljev mladine Moste - Polje organizirala brezplačni kopalni izlet v vodni park Bohinj.
V zaključni oddaji o pomenu obšolskih dejavnosti, ki jih otrokom lahko financirate v okviru projekta Botrstvo, smo ponovno opozorili na zgodbo mladega nadebudnega smučarja Davida ter opozorili, da ste zagotovili sredstva za dejavnosti kar 21 otrok. Hvala vsem, ki pomagate!
Težko otroštvo je pogosta označba razmer, ko otroci živijo bistveno slabše od vrstnikov zatradi hudih materialnih stisk, bolezni ali smrti staršev ali drugih bližnjih, lastnih bolezni, pomanjkanja družinske podpore, ljubezni, vse pogosteje celo osnovnih dobrin kot so hrana, ogrevanje in potrebščine za šolanje. Na srečo imamo tudi pozitivne vzglede ...
Uršina družina živi brez očeta, a tako rekoč tudi brez mame, ki vseskozi v več izmenah dela slabo plačana dela, da bi le lahko zaslužila dovolj za preživetje svojih deklet. Ne morejo si privoščiti, da bi deklici obiskovali obšolske dejavnosti.
Davida, trinajstletnika iz socialnega dna, so v šolskem športnem krožku poznali predvsem kot tistega, ki se je vanj vpisal zato, da bo tudi tam nagajal in motil druge kot je to počel pri šolskem pouku. Odkar se je prvič postavil na smuči, pa je povsem drugačen – izjemno discipliniran in uspešen smučar tudi na državnih tekmah, ki je veliko uspešnejši tudi v šoli. Za učitelje je njegov primer dokaz, kako zelo lahko šport pomaga otroku v socialni stiski. Smučanje mu pomeni ne le izjemno veselje in razvijanje nedvomnega talenta, pač pa tudi beg od vsega hudega, kar se je dogajalo doma.
V oddajah Botrstva bomo v prihodnjih tednih, v času, ko potekajo vpisi v raznolike, a žal vse pogosteje tudi plačljive obšolske dejavnosti , nekoliko bolj intenzivno opozarjali na to, da je udejstvovanje otrok iz socialnega dna v takih dejavnosti izjemno pomembno in daleč od razkošja oz. luksuza. Za otroke, ki iz dneva v dan čutijo neenakost v šoli in ki pogosto doma nimajo prav nobene pomoči pri šolskih obveznosti in so tudi zato v šoli včasih manj uspešni kot bi lahko bili, je to namreč priložnost, da so v nečem pa le boljši tudi od premožnih vrstnikov... Danes pojasnimo, kako je mogoče pomagati nekaterim otrokom, ki po mnenju strokovnih sodelavcev ZPM Ljubljana Moste Polje zaradi že izkazanih talentov ali res hudih socialnih stisk še posebej potrebujejo pomoč pri plačilu dejavnosti.
Kakšen je bil uspeh zbiranja sredstev za počitnice otrok, vključenih v projekt Botrstvo v Sloveniji? Koliko jih je lahko prav zaradi številnih poslanih SMS-ov in res uspešne dobrodelne dražbe dresa (zdaj tudi uradno) najboljšega evropskega, po mnenju mnogih pa tudi svetovnega nogometaša Cristiana Ronalda, letos prvič videlo morje ter preživelo nekaj počitniških dni v gorah?
V Sloveniji je veliko otrok, ki zaradi materialne stiske ne morejo na počitnice, v šolo v naravi ali na tabor. Nekateri med njimi sploh še niso videli morja. Zveza prijateljev mladine Slovenije se je (v sodelovanju z Valom 202) zato domislila projekta Botrstvo v Sloveniji. 131 otrok je tako minuli teden letovalo v Zambratiji v hrvaški Istri. Med temi so bile tudi žrtve poplav iz Obrenovca. V Zambratijo se je odpravila Jana Samsa.
"Prvi dan je najpomembneje, kakšne znamke mobilni telefon je kdo prinesel s seboj. Čez nekaj dni pozabijo ne le, kdo ima najboljšega, ampak tudi, da jih sploh imajo s seboj," opisuje vzgojiteljica Jana enega od pomenov, ki jih ima združevanje otrok iz različnih socialnih okolij na letovanjih, t.i. kolonijah, ki jih organizirajo številna društva, tudi ZPM.
Neveljaven email naslov