Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro.
Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
»Ker se te dotakne, a ti hkrati jasno pove, kaj lahko kot posameznik storiš, da problem spremeniš v rešitev!«
Akcija Čisto veselje, ki sta jo podjetje Gorenje Surovina in projekt Botrstvo v Sloveniji izpeljala 2015, je na Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi – SKOJ prejela nagrado Prizma v kategoriji programov družbene odgovornosti, neprofitne kampanje.
Prizma je nacionalna strokovna nagrada, ki jo Slovensko društvo za odnose z javnostmi podeljuje slovenskim organizacijam za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo v Sloveniji pa je projekt, ki je znova premaknil mejnike odmevnosti dobrodelnih projektov pri nas: minuli petek je namreč kot prvi osvojil veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala.
O tem, zakaj je Botrstvo prepričljivo zmagalo v kategoriji Družbeno dobro, ki so jo podelili prvič v 25-letni zgodovini tega oglaševalskega festivala, pa predsednica žirije 25. SOF-a Ana Ivandič.
Pomemben del Botrstva je tudi njegova celostna podoba, za katero že skoraj štiri leta povsem brezplačno skrbi podjetje Pristop, ki je bilo v petek razglašeno za agencijo leta in dobitnika velikih nagrad SOF-a v več kategorijah.
Izvršni kreativni direktor Pristopa Aljoša Bagola: “Besedo ‘dobro’ je dandanes težko upravičiti, ker se tudi blagovnim znamkam, ki želijo imeti družbenokoristno sporočilo, pogosto očita, da gre nazadnje le za skriti komercialni motiv. Botrstvo pa je tako transparentno in kakovostno zasnovano, da je pravzaprav leksikonski primer za besedo ‘dobro’. In to je res lepo.”
Podjetje Hofer je dolgoletni in finančno najmočnejši podpornik Botrstva, seveda z razlogom, trdi menedžerka skupine za komunikacije in odgovorno vodenje projekta pri Hoferju Anja Jurca: “Mi smo že nekaj let ponosni in počaščeni partner projekta Botrstvo predvsem zato, ker se to močno sklada s trajnostno politiko podjetja, močno prežeto tudi z mislijo na družno in njene najmlajše pripadnike, otroke. Če lahko s tem naredimo nekaj dobrega, smo na tak način le še bolj zaokrožili svoje aktivnosti.” Njihov projekt Ferfud, še eden, katerega izkupiček je v celoti namenjen Botrstvu, je na SOF-u prejel nagrade v več kategorijah.
Humanitarnih projektov, ki prosijo podjetja za donatorsko pomoč, je vse več in odločitev, komu pomagati, je vselej težka, povedo sogovorniki. Vselej pa so naklonjeni tistim, s katerimi jih povezujejo enake vrednote in cilji.
Matevž Šmalc, vodja tržnega komuniciranja pri Simobilu, pravi, da jih je Botrstvo takoj prepričalo, tudi njega osebno: “Osebno me vedno nagovori dejstvo, da so to zgodbe naše resničnosti. Kot smo slišali na festivalu, so zgodbe naš posel: naše zgodbe poskušajo našim strankam povedati, kaj smo mi. Zgodbe Botrstva pa ubesedujejo predvsem stvari, ki jih ne želimo prav pogosto slišati. Povedo nam, da moramo kot družba predvsem na sistemski ravni narediti več, da se take zgodbe sploh ne bodo dogajale, da takega projekta nekoč sploh ne bomo potrebovali. In zato smo z veseljem del projekta.”
Nova KBM prav tako sodi med dolgoletne podpornike, na pobudo zaposlenih pa je svoje donatorstvo pred nekaj meseci ustvarjalno nadgradila. Alenka Senčar, direktorica sektorja marketing in korporativno komuniciranje: “Kot banka bi seveda lahko preprosto dali denar in se pohvalili z donacijo. Vendar pa smo želeli več in tako smo na pobudo zaposlenih pripravili nekoliko kreativnejšo obliko donatorstva in vanjo posredno pritegnili tako zaposlene kot tudi svoje komitente. Pripravili smo namreč posebno akcijo, v kateri smo risali – zbrali smo kar 10.000 risbic, to število prelili v znesek in ga podvojili, tako da smo Botrstvu podarili 20.000 evrov.«
Tudi pri Telekomu je projekt nagovoril ne le vodilne, ki že vrsto let podpirajo donatorstvo, pač pa tudi zaposlene, ki so pred časom samoiniciativno organizirali zbiranje denarja za eno izmed mesečnih donatorstev na Valu 202. Simon Furlan, direktor marketinga: “Tudi zaradi te izjemno pozitivne note, ki jo ima projekt, se zaposleni z veseljem pridružujejo projektu in skupaj razmišljamo, kako pomagati, četudi z majhnim prispevkom. Saj je prav iz majhnih koščkov nastala ta velika zgodba!”
Nagrada Botrstvu je nagrada prav vsem, ki so kdaj bili ali so še del tega dobrodelnega projekta, od botrov, nekaterih zvestih že več kot pet let, do slehernega zasebnega darovalca ali podjetja, ki je postalo del te zgodbe, pa tudi nagrada vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da se je zavedanje o revščini otrok pri nas zalezlo skoraj v vse kotičke družbe.
V Botrstvo je bilo v petih letih obstoja vključenih že več kot 5600 otrok. Projekt je dosegel vse regije in kraje, povezal družine, ki potrebujejo pomoč, z donatorji vseh vrst, spodbudil družbeno odgovorno ravnanje v različnih okoljih in na različne načine, ne nazadnje je v skupnem cilju – ozaveščati in pomagati – povezal tudi medije.
Hvala vsem in vsakomur, ki je na kakršen koli način postal delček te velike zgodbe, ki je prejšnji petek prejela veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala. In hvala vsem, ki na kakršen koli način pomagate ljudem v stiski.
Žito
Bauhaus
Javni zavod Lekarna Ljubljana
SPAR Slovenija
Mlekarna Celeia
Telekom Slovenije
LPKF
Prolub
Humanitarno društvo Lions klub Ljubljana Tivoli
Qulandia
Lions klub Bled Golf
Novo Nordisk
Hofer
Prolub
Lumar IG
ŠD Šentviška Gora
MIT informacijske rešitve d.o.o.
AJM okna-vrata-senčila
Kolektor Group d.o.o.
Elektro energija
Dm drogerie markt
Kolektor Group d.o.o.
Lesnina d.o.o.
Priori zavarovanje d.o.o.
Manpower d.o.o.
MIT informacijske rešitve d.o.o.
Fructal d.o.o.
Continental Adria pnevmatike d.o.o.
Adria Mobil d.o.o.
LES-MMS d.o.o. (Lesnina)
Leykam tiskarna d.o.o.
Generali zavarovalnica
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro.
Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
»Ker se te dotakne, a ti hkrati jasno pove, kaj lahko kot posameznik storiš, da problem spremeniš v rešitev!«
Akcija Čisto veselje, ki sta jo podjetje Gorenje Surovina in projekt Botrstvo v Sloveniji izpeljala 2015, je na Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi – SKOJ prejela nagrado Prizma v kategoriji programov družbene odgovornosti, neprofitne kampanje.
Prizma je nacionalna strokovna nagrada, ki jo Slovensko društvo za odnose z javnostmi podeljuje slovenskim organizacijam za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo v Sloveniji pa je projekt, ki je znova premaknil mejnike odmevnosti dobrodelnih projektov pri nas: minuli petek je namreč kot prvi osvojil veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala.
O tem, zakaj je Botrstvo prepričljivo zmagalo v kategoriji Družbeno dobro, ki so jo podelili prvič v 25-letni zgodovini tega oglaševalskega festivala, pa predsednica žirije 25. SOF-a Ana Ivandič.
Pomemben del Botrstva je tudi njegova celostna podoba, za katero že skoraj štiri leta povsem brezplačno skrbi podjetje Pristop, ki je bilo v petek razglašeno za agencijo leta in dobitnika velikih nagrad SOF-a v več kategorijah.
Izvršni kreativni direktor Pristopa Aljoša Bagola: “Besedo ‘dobro’ je dandanes težko upravičiti, ker se tudi blagovnim znamkam, ki želijo imeti družbenokoristno sporočilo, pogosto očita, da gre nazadnje le za skriti komercialni motiv. Botrstvo pa je tako transparentno in kakovostno zasnovano, da je pravzaprav leksikonski primer za besedo ‘dobro’. In to je res lepo.”
Podjetje Hofer je dolgoletni in finančno najmočnejši podpornik Botrstva, seveda z razlogom, trdi menedžerka skupine za komunikacije in odgovorno vodenje projekta pri Hoferju Anja Jurca: “Mi smo že nekaj let ponosni in počaščeni partner projekta Botrstvo predvsem zato, ker se to močno sklada s trajnostno politiko podjetja, močno prežeto tudi z mislijo na družno in njene najmlajše pripadnike, otroke. Če lahko s tem naredimo nekaj dobrega, smo na tak način le še bolj zaokrožili svoje aktivnosti.” Njihov projekt Ferfud, še eden, katerega izkupiček je v celoti namenjen Botrstvu, je na SOF-u prejel nagrade v več kategorijah.
Humanitarnih projektov, ki prosijo podjetja za donatorsko pomoč, je vse več in odločitev, komu pomagati, je vselej težka, povedo sogovorniki. Vselej pa so naklonjeni tistim, s katerimi jih povezujejo enake vrednote in cilji.
Matevž Šmalc, vodja tržnega komuniciranja pri Simobilu, pravi, da jih je Botrstvo takoj prepričalo, tudi njega osebno: “Osebno me vedno nagovori dejstvo, da so to zgodbe naše resničnosti. Kot smo slišali na festivalu, so zgodbe naš posel: naše zgodbe poskušajo našim strankam povedati, kaj smo mi. Zgodbe Botrstva pa ubesedujejo predvsem stvari, ki jih ne želimo prav pogosto slišati. Povedo nam, da moramo kot družba predvsem na sistemski ravni narediti več, da se take zgodbe sploh ne bodo dogajale, da takega projekta nekoč sploh ne bomo potrebovali. In zato smo z veseljem del projekta.”
Nova KBM prav tako sodi med dolgoletne podpornike, na pobudo zaposlenih pa je svoje donatorstvo pred nekaj meseci ustvarjalno nadgradila. Alenka Senčar, direktorica sektorja marketing in korporativno komuniciranje: “Kot banka bi seveda lahko preprosto dali denar in se pohvalili z donacijo. Vendar pa smo želeli več in tako smo na pobudo zaposlenih pripravili nekoliko kreativnejšo obliko donatorstva in vanjo posredno pritegnili tako zaposlene kot tudi svoje komitente. Pripravili smo namreč posebno akcijo, v kateri smo risali – zbrali smo kar 10.000 risbic, to število prelili v znesek in ga podvojili, tako da smo Botrstvu podarili 20.000 evrov.«
Tudi pri Telekomu je projekt nagovoril ne le vodilne, ki že vrsto let podpirajo donatorstvo, pač pa tudi zaposlene, ki so pred časom samoiniciativno organizirali zbiranje denarja za eno izmed mesečnih donatorstev na Valu 202. Simon Furlan, direktor marketinga: “Tudi zaradi te izjemno pozitivne note, ki jo ima projekt, se zaposleni z veseljem pridružujejo projektu in skupaj razmišljamo, kako pomagati, četudi z majhnim prispevkom. Saj je prav iz majhnih koščkov nastala ta velika zgodba!”
Nagrada Botrstvu je nagrada prav vsem, ki so kdaj bili ali so še del tega dobrodelnega projekta, od botrov, nekaterih zvestih že več kot pet let, do slehernega zasebnega darovalca ali podjetja, ki je postalo del te zgodbe, pa tudi nagrada vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da se je zavedanje o revščini otrok pri nas zalezlo skoraj v vse kotičke družbe.
V Botrstvo je bilo v petih letih obstoja vključenih že več kot 5600 otrok. Projekt je dosegel vse regije in kraje, povezal družine, ki potrebujejo pomoč, z donatorji vseh vrst, spodbudil družbeno odgovorno ravnanje v različnih okoljih in na različne načine, ne nazadnje je v skupnem cilju – ozaveščati in pomagati – povezal tudi medije.
Hvala vsem in vsakomur, ki je na kakršen koli način postal delček te velike zgodbe, ki je prejšnji petek prejela veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala. In hvala vsem, ki na kakršen koli način pomagate ljudem v stiski.
Žito
Bauhaus
Javni zavod Lekarna Ljubljana
SPAR Slovenija
Mlekarna Celeia
Telekom Slovenije
LPKF
Prolub
Humanitarno društvo Lions klub Ljubljana Tivoli
Qulandia
Lions klub Bled Golf
Novo Nordisk
Hofer
Prolub
Lumar IG
ŠD Šentviška Gora
MIT informacijske rešitve d.o.o.
AJM okna-vrata-senčila
Kolektor Group d.o.o.
Elektro energija
Dm drogerie markt
Kolektor Group d.o.o.
Lesnina d.o.o.
Priori zavarovanje d.o.o.
Manpower d.o.o.
MIT informacijske rešitve d.o.o.
Fructal d.o.o.
Continental Adria pnevmatike d.o.o.
Adria Mobil d.o.o.
LES-MMS d.o.o. (Lesnina)
Leykam tiskarna d.o.o.
Generali zavarovalnica
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Letovanja, ki jih pripravljajo tudi različne humanitarne organizacije, so že vrsto let namenjena tako otrokom, ki jim starši take počitnice lahko plačajo, kot tudi tistim, ki morja ali počitnic v gorah ne bi doživeli brez donatorske pomoči. Letos, ko je zaradi zaostrenih pravil med njimi še manj tistih, ki jim je doslej počitniška doživetja omogočala tudi zdravstvena zavarovalnica, pa je za otroke iz socialno ogroženih družin možnosti za počitnikovanje vse manj. Čeprav pogosto slišimo, da tudi v preteklosti marsikdo ni šel na počitnice, pa vseeno preživel in odrasel, tokrat s pomočjo spremljevalk otrok v počitniških kolonijah pojasnjujemo, zakaj je taka počitniška izkušnja dandanes še toliko bolj pomembna.
Zgodbo Špele, Bojana in Jana so si poslušalci najbrž najbolj zapomnili po tem, da jim njihova mama, poklicna kuharica, ki med delovnikom pripravlja stotine zdravih obrokov v šolski kuhinji, ne more plačati šolskih kosil še za dva svoja šolarja. In čeprav je zaposlen tudi oče in občasno za res majhen honorar dela tudi najstarejši sin, po plačilu najemnine in drugih nujnih stroškov velikokrat zmanjka za najnujnejšo hrano. Kako jim je pomagala radodarna pomoč naših poslušalcev, kaj jih je morda presenetilo, koliko lažje živijo sedaj?
Glede na znane statistike je v Sloveniji približno 120 tisoč ljudi, ki so revni, kljub temu, da so zaposleni. Ena od avtoric zbornika "Revščina zaposlenih" izr. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo opozarja, da zaposlitev danes ne pomeni več, da bomo lahko privoščili družino, otroke poslali v vrtec in šolo ter živeli človeka vredno življenje.
Čeprav sta oba starša Mance, Petre, Simona in Luke zaposlena, je zaslužka za manj kot dve minimalni plači, zato je vsemu trudu navkljub pomanjkanje hrane njihov vsakdan. Manca pravi, da jo je strah počitnic, ker že sedaj tople obroke dobijo le v šoli – če odštejemo sladko toplo vodo, v katero za večerjo namakajo star kruh, ki jim ga podarijo v bližnji pekarni. Čokolino je namreč “rezerviran” za najmlajšega, 10-letnega Luko in še on dobi le – vrečko na mesec …
Najbrž bi bil 18-letni Vid danes med tistimi, ki se že pripravljajo na gimnazijsko maturo, če ne bi pred nekaj leti po spletu nenavadnih okoliščin stanovanjski sklad prodal stanovanja, v katerem je družina živela že pred Vidovim rojstvom. Nov lastnik jih je skorajda prisilil v odkup stanovanja, in ker sta oba starša imela zaposlitev in je bil strošek profitne najemnine skoraj takšen kot obrok kredita, so se odločili zanj. Plačevali so ga tudi, ko je mama izgubila službo in so očetove plače postale vse manjše in neredno izplačane. Ko pa je vsemu trudu navkljub banka začela groziti z deložacijo, je začel honorarno delati tudi takrat 15 letni Vid. Čeprav je še zmeraj prepričan, da je bila odločitev edina mogoča, se še kako zaveda tudi, kaj vse je zaradi nje drugače. In kaj vse še bo, saj bo moral delati tudi v prihodnje – grozi jim namreč vnovična izguba najemniškega stanovanja.
Dr. Darjav Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki je sodelovala pri raziskavi o vplicu revščine na družine slovenskih študentov: "Šokantna je ugotovitev, da študentje dajejo svojim staršem. Skoraj petina jih je namreč odgovorila, da, ko prejmejo štipendijo ali kaj zaslužijo, s tem denarjem plačajo kakšno od družinskih položnic ali pa staršem kupijo hrano."
Dr. Darjav Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki je sodelovala pri raziskavi o vplicu revščine na družine slovenskih študentov: "Šokantna je ugotovitev, da študentje dajejo svojim staršem. Skoraj petina jih je namreč odgovorila, da, ko prejmejo štipendijo ali kaj zaslužijo, s tem denarjem plačajo kakšno od družinskih položnic ali pa staršem kupijo hrano."
Natanko 55 zgodb otrok in njihovih družin, ki živijo v finančni in socialni stiski, smo nanizali, odkar na Valu 202 podpiramo projekt Botrstvo v Sloveniji. Ta združuje že več kot 3500 otrok iz vseh koncev Slovenije in seveda njihovih botrov, ki jim z mesečno donacijo pomagajo do vsaj nekoliko boljšega življenja. Družinam, predstavljenim v naših zgodbah pa poslušalci vsakič želijo še dodatno pomagati. Prav ta pomoč je družini Juša, Tima in Aleša res korenito spremenila življenje. Še septembra je bilo to povsem drugačno kot je danes.
Zgodba o Juliji in Lari je zgodba o dveh sestričnah, a tudi o dveh družinah. Julija, neozdravljivo bolna trinajstletnica, za katero po smrti mamice in hudi invalidnosti očeta skrbi babica, veliko časa preživi s sestrično Laro, njunima mlajšima sestricama in brezposelnima staršema.
Dve leti je, odkar s pripovedmi staršev in otrok, vključenih v projekt Botrstvo, v Sloveniji opozarjamo na revščino v številnih družinah. Več kot 3400 botrov z mesečnim prispevkom 30 evrov za otroka skuša te stiske vsaj nekoliko omiliti. In čeprav je botrov več kot so si snovalci projekta v njegovem začetku sploh drznili sanjati, jih trenutno primanjkuje res rekordno veliko.
Po tragični očetovi smrti pred dvema letoma Erika, srednješolka Nika, enajstletni Gašper in devetletna Anja živijo vse težje. Za očetom je ostala leta dolgo grajena in nikoli dokončana hiša, ki bi potrebovala še obilo zaključnih del, pa tudi že precej prenove. In ostala je vse večja težava, kako s pokojnino po očetu in otroškimi dodatki, torej z dobrimi 700 evri na mesec, kot petčlanska družina premagati mesec.
Monika Bizjak, družinska mediatorka in mediatorka v osnovnih šolah, ki nudi psihosocialno podporo tudi družinam iz projekta Botrstvo, ob svojem delu spremlja tudi to, kako revščina zaznamuje otroke.
Številna ponižanja za Roka in Tejo, potem ko sta starša ostala brez dela zaslužka.
Jeseni smo med zgodbami otrok iz projekta Botrstvo predstavili zgodbo šestnajstletnega Jake, desetletnega Nejca in prvošolčka Ažbeta. Pripovedovala jo je njihova mama, ki s svojo minimalno plačo ni mogla zagotoviti niti hrane in kurjave, pridnim šolarjem pa ne vseh potrebščin za novo šolsko leto. Nekaj mesecev pozneje je njihovo življenje lepše ...
Petnajstletni Klemen je fant z večjimi težavami v telesnem in duševnem razvoju. Toda to ni le zgodba o njem, pač pa tudi o tem, kako neizprosno uničujoča je dolgotrajna brezposelnost njegovih staršev, delovnih invalidov, ki po letih pomanjkanja in vztrajanja v tej brezizhodni finančni stiski ne najdeta več smisla.
Zgodba Gašperja, Monike in Marka. Zgodbo smo ob objavi, junija lani, naslovili: »Morda je to moje zadnje poletje«. Naslov je žal bil preroški. Mamica treh otrok je pred dnevi izgubila boj z boleznijo.
"Ko učiteljica reče, da bomo kmalu šli na izlet, mi gre kar na jok. Sošolci gredo, jaz pa tisti dan »zbolim«, ker nimamo denarja. Težko se učim, ker nenehno mislim na to, kdaj se bomo morali izseliti in tudi počitnic se prav nič ne veselim: spet nas bo zeblo in jedli bomo kvečjemu enkrat na dan. Sošolci nas zafrkavajo, da smo kmetavzi, ker imamo ponošena oblačila, pa tudi sicer nas kar izločijo iz družbe. Morda tudi zato, ker nihče od nas ne more trenirati športov, ki nas veselijo. S sestrico kimona še vedno hraniva v omari – morda pa bo kdaj taka sreča, da bi lahko začeli spret trenirati ...," pripoveduje 11- letna Maja, najstarejša deklica med petimi otroki družine, ki je do začetka krize živela povsem običajno življenje in nikoli ni prosila za pomoč. Zdaj je vse drugače.
"Ko učiteljica reče, da bomo kmalu šli na izlet, mi gre kar na jok. Sošolci gredo, jaz pa tisti dan »zbolim«, ker nimamo denarja. Težko se učim, ker nenehno mislim na to, kdaj se bomo morali izseliti in tudi počitnic se prav nič ne veselim: spet nas bo zeblo in jedli bomo kvečjemu enkrat na dan. Sošolci nas zafrkavajo, da smo kmetavzi, ker imamo ponošena oblačila, pa tudi sicer nas kar izločijo iz družbe. Morda tudi zato, ker nihče od nas ne more trenirati športov, ki nas veselijo. S sestrico kimona še vedno hraniva v omari – morda pa bo kdaj taka sreča, da bi lahko začeli spret trenirati ...," pripoveduje 11- letna Maja, najstarejša deklica med petimi otroki družine, ki je do začetka krize živela povsem običajno življenje in nikoli ni prosila za pomoč. Zdaj je vse drugače.
»Že pri vpisu v glasbeno pripravnico sva bila v dvomih, ali naj deklici to omogočiva, saj smo v hudih finančnih težavah. In tak vpis seveda pomeni še dodatno finančno breme vsak mesec." Kajina starša sta se vseeno odločila, da deklici omogočita glasbeno izobrazbo. Tudi zato, ker je sama v otroštvu močno občutila, kako hudo je, če zaradi finančne stiske ne moreš početi stvari, ki te tako izrazito veselijo, mama vztraja pri odločitvi: »Prepričana sem, da ne glede na finančno stisko družine, otrokom moramo nekako omogočiti, da lahko počnejo stvari, ki jih veselijo. Otroci niso krivi za razmere, v katerih živijo ..."
Neveljaven email naslov