Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro.
Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
»Ker se te dotakne, a ti hkrati jasno pove, kaj lahko kot posameznik storiš, da problem spremeniš v rešitev!«
Akcija Čisto veselje, ki sta jo podjetje Gorenje Surovina in projekt Botrstvo v Sloveniji izpeljala 2015, je na Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi – SKOJ prejela nagrado Prizma v kategoriji programov družbene odgovornosti, neprofitne kampanje.
Prizma je nacionalna strokovna nagrada, ki jo Slovensko društvo za odnose z javnostmi podeljuje slovenskim organizacijam za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo v Sloveniji pa je projekt, ki je znova premaknil mejnike odmevnosti dobrodelnih projektov pri nas: minuli petek je namreč kot prvi osvojil veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala.
O tem, zakaj je Botrstvo prepričljivo zmagalo v kategoriji Družbeno dobro, ki so jo podelili prvič v 25-letni zgodovini tega oglaševalskega festivala, pa predsednica žirije 25. SOF-a Ana Ivandič.
Pomemben del Botrstva je tudi njegova celostna podoba, za katero že skoraj štiri leta povsem brezplačno skrbi podjetje Pristop, ki je bilo v petek razglašeno za agencijo leta in dobitnika velikih nagrad SOF-a v več kategorijah.
Izvršni kreativni direktor Pristopa Aljoša Bagola: “Besedo ‘dobro’ je dandanes težko upravičiti, ker se tudi blagovnim znamkam, ki želijo imeti družbenokoristno sporočilo, pogosto očita, da gre nazadnje le za skriti komercialni motiv. Botrstvo pa je tako transparentno in kakovostno zasnovano, da je pravzaprav leksikonski primer za besedo ‘dobro’. In to je res lepo.”
Podjetje Hofer je dolgoletni in finančno najmočnejši podpornik Botrstva, seveda z razlogom, trdi menedžerka skupine za komunikacije in odgovorno vodenje projekta pri Hoferju Anja Jurca: “Mi smo že nekaj let ponosni in počaščeni partner projekta Botrstvo predvsem zato, ker se to močno sklada s trajnostno politiko podjetja, močno prežeto tudi z mislijo na družno in njene najmlajše pripadnike, otroke. Če lahko s tem naredimo nekaj dobrega, smo na tak način le še bolj zaokrožili svoje aktivnosti.” Njihov projekt Ferfud, še eden, katerega izkupiček je v celoti namenjen Botrstvu, je na SOF-u prejel nagrade v več kategorijah.
Humanitarnih projektov, ki prosijo podjetja za donatorsko pomoč, je vse več in odločitev, komu pomagati, je vselej težka, povedo sogovorniki. Vselej pa so naklonjeni tistim, s katerimi jih povezujejo enake vrednote in cilji.
Matevž Šmalc, vodja tržnega komuniciranja pri Simobilu, pravi, da jih je Botrstvo takoj prepričalo, tudi njega osebno: “Osebno me vedno nagovori dejstvo, da so to zgodbe naše resničnosti. Kot smo slišali na festivalu, so zgodbe naš posel: naše zgodbe poskušajo našim strankam povedati, kaj smo mi. Zgodbe Botrstva pa ubesedujejo predvsem stvari, ki jih ne želimo prav pogosto slišati. Povedo nam, da moramo kot družba predvsem na sistemski ravni narediti več, da se take zgodbe sploh ne bodo dogajale, da takega projekta nekoč sploh ne bomo potrebovali. In zato smo z veseljem del projekta.”
Nova KBM prav tako sodi med dolgoletne podpornike, na pobudo zaposlenih pa je svoje donatorstvo pred nekaj meseci ustvarjalno nadgradila. Alenka Senčar, direktorica sektorja marketing in korporativno komuniciranje: “Kot banka bi seveda lahko preprosto dali denar in se pohvalili z donacijo. Vendar pa smo želeli več in tako smo na pobudo zaposlenih pripravili nekoliko kreativnejšo obliko donatorstva in vanjo posredno pritegnili tako zaposlene kot tudi svoje komitente. Pripravili smo namreč posebno akcijo, v kateri smo risali – zbrali smo kar 10.000 risbic, to število prelili v znesek in ga podvojili, tako da smo Botrstvu podarili 20.000 evrov.«
Tudi pri Telekomu je projekt nagovoril ne le vodilne, ki že vrsto let podpirajo donatorstvo, pač pa tudi zaposlene, ki so pred časom samoiniciativno organizirali zbiranje denarja za eno izmed mesečnih donatorstev na Valu 202. Simon Furlan, direktor marketinga: “Tudi zaradi te izjemno pozitivne note, ki jo ima projekt, se zaposleni z veseljem pridružujejo projektu in skupaj razmišljamo, kako pomagati, četudi z majhnim prispevkom. Saj je prav iz majhnih koščkov nastala ta velika zgodba!”
Nagrada Botrstvu je nagrada prav vsem, ki so kdaj bili ali so še del tega dobrodelnega projekta, od botrov, nekaterih zvestih že več kot pet let, do slehernega zasebnega darovalca ali podjetja, ki je postalo del te zgodbe, pa tudi nagrada vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da se je zavedanje o revščini otrok pri nas zalezlo skoraj v vse kotičke družbe.
V Botrstvo je bilo v petih letih obstoja vključenih že več kot 5600 otrok. Projekt je dosegel vse regije in kraje, povezal družine, ki potrebujejo pomoč, z donatorji vseh vrst, spodbudil družbeno odgovorno ravnanje v različnih okoljih in na različne načine, ne nazadnje je v skupnem cilju – ozaveščati in pomagati – povezal tudi medije.
Hvala vsem in vsakomur, ki je na kakršen koli način postal delček te velike zgodbe, ki je prejšnji petek prejela veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala. In hvala vsem, ki na kakršen koli način pomagate ljudem v stiski.
Žito
Bauhaus
Javni zavod Lekarna Ljubljana
SPAR Slovenija
Mlekarna Celeia
Telekom Slovenije
LPKF
Prolub
Humanitarno društvo Lions klub Ljubljana Tivoli
Qulandia
Lions klub Bled Golf
Novo Nordisk
Hofer
Prolub
Lumar IG
ŠD Šentviška Gora
MIT informacijske rešitve d.o.o.
AJM okna-vrata-senčila
Kolektor Group d.o.o.
Elektro energija
Dm drogerie markt
Kolektor Group d.o.o.
Lesnina d.o.o.
Priori zavarovanje d.o.o.
Manpower d.o.o.
MIT informacijske rešitve d.o.o.
Fructal d.o.o.
Continental Adria pnevmatike d.o.o.
Adria Mobil d.o.o.
LES-MMS d.o.o. (Lesnina)
Leykam tiskarna d.o.o.
Generali zavarovalnica
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro.
Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
»Ker se te dotakne, a ti hkrati jasno pove, kaj lahko kot posameznik storiš, da problem spremeniš v rešitev!«
Akcija Čisto veselje, ki sta jo podjetje Gorenje Surovina in projekt Botrstvo v Sloveniji izpeljala 2015, je na Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi – SKOJ prejela nagrado Prizma v kategoriji programov družbene odgovornosti, neprofitne kampanje.
Prizma je nacionalna strokovna nagrada, ki jo Slovensko društvo za odnose z javnostmi podeljuje slovenskim organizacijam za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo v Sloveniji pa je projekt, ki je znova premaknil mejnike odmevnosti dobrodelnih projektov pri nas: minuli petek je namreč kot prvi osvojil veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala.
O tem, zakaj je Botrstvo prepričljivo zmagalo v kategoriji Družbeno dobro, ki so jo podelili prvič v 25-letni zgodovini tega oglaševalskega festivala, pa predsednica žirije 25. SOF-a Ana Ivandič.
Pomemben del Botrstva je tudi njegova celostna podoba, za katero že skoraj štiri leta povsem brezplačno skrbi podjetje Pristop, ki je bilo v petek razglašeno za agencijo leta in dobitnika velikih nagrad SOF-a v več kategorijah.
Izvršni kreativni direktor Pristopa Aljoša Bagola: “Besedo ‘dobro’ je dandanes težko upravičiti, ker se tudi blagovnim znamkam, ki želijo imeti družbenokoristno sporočilo, pogosto očita, da gre nazadnje le za skriti komercialni motiv. Botrstvo pa je tako transparentno in kakovostno zasnovano, da je pravzaprav leksikonski primer za besedo ‘dobro’. In to je res lepo.”
Podjetje Hofer je dolgoletni in finančno najmočnejši podpornik Botrstva, seveda z razlogom, trdi menedžerka skupine za komunikacije in odgovorno vodenje projekta pri Hoferju Anja Jurca: “Mi smo že nekaj let ponosni in počaščeni partner projekta Botrstvo predvsem zato, ker se to močno sklada s trajnostno politiko podjetja, močno prežeto tudi z mislijo na družno in njene najmlajše pripadnike, otroke. Če lahko s tem naredimo nekaj dobrega, smo na tak način le še bolj zaokrožili svoje aktivnosti.” Njihov projekt Ferfud, še eden, katerega izkupiček je v celoti namenjen Botrstvu, je na SOF-u prejel nagrade v več kategorijah.
Humanitarnih projektov, ki prosijo podjetja za donatorsko pomoč, je vse več in odločitev, komu pomagati, je vselej težka, povedo sogovorniki. Vselej pa so naklonjeni tistim, s katerimi jih povezujejo enake vrednote in cilji.
Matevž Šmalc, vodja tržnega komuniciranja pri Simobilu, pravi, da jih je Botrstvo takoj prepričalo, tudi njega osebno: “Osebno me vedno nagovori dejstvo, da so to zgodbe naše resničnosti. Kot smo slišali na festivalu, so zgodbe naš posel: naše zgodbe poskušajo našim strankam povedati, kaj smo mi. Zgodbe Botrstva pa ubesedujejo predvsem stvari, ki jih ne želimo prav pogosto slišati. Povedo nam, da moramo kot družba predvsem na sistemski ravni narediti več, da se take zgodbe sploh ne bodo dogajale, da takega projekta nekoč sploh ne bomo potrebovali. In zato smo z veseljem del projekta.”
Nova KBM prav tako sodi med dolgoletne podpornike, na pobudo zaposlenih pa je svoje donatorstvo pred nekaj meseci ustvarjalno nadgradila. Alenka Senčar, direktorica sektorja marketing in korporativno komuniciranje: “Kot banka bi seveda lahko preprosto dali denar in se pohvalili z donacijo. Vendar pa smo želeli več in tako smo na pobudo zaposlenih pripravili nekoliko kreativnejšo obliko donatorstva in vanjo posredno pritegnili tako zaposlene kot tudi svoje komitente. Pripravili smo namreč posebno akcijo, v kateri smo risali – zbrali smo kar 10.000 risbic, to število prelili v znesek in ga podvojili, tako da smo Botrstvu podarili 20.000 evrov.«
Tudi pri Telekomu je projekt nagovoril ne le vodilne, ki že vrsto let podpirajo donatorstvo, pač pa tudi zaposlene, ki so pred časom samoiniciativno organizirali zbiranje denarja za eno izmed mesečnih donatorstev na Valu 202. Simon Furlan, direktor marketinga: “Tudi zaradi te izjemno pozitivne note, ki jo ima projekt, se zaposleni z veseljem pridružujejo projektu in skupaj razmišljamo, kako pomagati, četudi z majhnim prispevkom. Saj je prav iz majhnih koščkov nastala ta velika zgodba!”
Nagrada Botrstvu je nagrada prav vsem, ki so kdaj bili ali so še del tega dobrodelnega projekta, od botrov, nekaterih zvestih že več kot pet let, do slehernega zasebnega darovalca ali podjetja, ki je postalo del te zgodbe, pa tudi nagrada vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da se je zavedanje o revščini otrok pri nas zalezlo skoraj v vse kotičke družbe.
V Botrstvo je bilo v petih letih obstoja vključenih že več kot 5600 otrok. Projekt je dosegel vse regije in kraje, povezal družine, ki potrebujejo pomoč, z donatorji vseh vrst, spodbudil družbeno odgovorno ravnanje v različnih okoljih in na različne načine, ne nazadnje je v skupnem cilju – ozaveščati in pomagati – povezal tudi medije.
Hvala vsem in vsakomur, ki je na kakršen koli način postal delček te velike zgodbe, ki je prejšnji petek prejela veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala. In hvala vsem, ki na kakršen koli način pomagate ljudem v stiski.
Žito
Bauhaus
Javni zavod Lekarna Ljubljana
SPAR Slovenija
Mlekarna Celeia
Telekom Slovenije
LPKF
Prolub
Humanitarno društvo Lions klub Ljubljana Tivoli
Qulandia
Lions klub Bled Golf
Novo Nordisk
Hofer
Prolub
Lumar IG
ŠD Šentviška Gora
MIT informacijske rešitve d.o.o.
AJM okna-vrata-senčila
Kolektor Group d.o.o.
Elektro energija
Dm drogerie markt
Kolektor Group d.o.o.
Lesnina d.o.o.
Priori zavarovanje d.o.o.
Manpower d.o.o.
MIT informacijske rešitve d.o.o.
Fructal d.o.o.
Continental Adria pnevmatike d.o.o.
Adria Mobil d.o.o.
LES-MMS d.o.o. (Lesnina)
Leykam tiskarna d.o.o.
Generali zavarovalnica
Po raziskavi merjenja indeksa enakosti spolov se Slovenija uvršča na 12. mesto med članicami EU, na vrhu lestvice pa so spet nordijske države.
Kako se mladi spominjajo karantene dve leti po tem, ko so bili zaprti med štiri stene svoje sobe?
19 slovenskih nevladnih organizacij, ki delujejo za osebe in z osebami z izkušnjo revščine in izključenosti, je tudi letos pripravilo poročilo o revščini v Sloveniji. To poročilo je sestavni del letnega poročila, ki ga 31 nacionalnih mrež in 13 evropskih organizacij pripravi v okviru Evropske mrežo za boj proti revščini (EAPN). Tudi letošnje poročilo je pokazalo številne sistemske pomanjkljivosti na katere nevladniki opozarjajo že vsaj desetletje. Tem se zdaj pridružuje vse večji problem revnih zaposlenih in pa skokovito naraščanje težav z nasiljem in z duševnim zdravjem. Podrobneje s predstavnikom slovenske EAPN, Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice
Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlosko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.
Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlovsko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.
Kar polovica vseh duševnih motenj se začne že do 14. leta in kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti, zato je normalizacija teme duševnega zdravja med mladimi, pa tudi na splošno, ključnega pomena. Če so namreč stiske prepoznane in priznane pravočasno, če o njih lahko govorijo, če dobijo pravočasno pomoč in tisti, ki to potrebujejo, tudi ustrezno zdravljenje, je porast duševnih motenj mogoče preprečiti: Če ne, bo epidemija duševnih stisk in motenj tudi za mlade dolgoročno bistveno usodnejša kot je bila epidemija koronavirusne bolezni.
Z vsako novo in vse višjim zneskom na položnici se poglablja stiska ljudi, ki tudi ob rednih plačah ne zmorejo več poplačevati niti najosnovnejših stroškov. O tem pričajo zgodbe ljudi, ki so se po pomoč prisiljeni obrniti na humanitarne organizacije. Kako jim lahko pri tem pomaga Botrstvo?
Družine tudi s plačo ali dvema ne zmorejo več plačati vseh stroškov.
Skorajšnji začetek novega šolskega leta je zaznamoval tudi delo sodelavcev programa Botrstvo. Vse poletje so namreč prejemali prošnje za pomoč pri nabavi šolskih potrebščin, a tudi za nakup hrane in plačilo vse višjih položnic. Večina paketov in šolskih torb z osnovnimi potrebščinami je že razdeljenih družinam, ki brez te pomoči »brezplačnega šolanja« otrokom ne morejo več zagotoviti. Zbrali smo nekaj utrinkov, razmišljanj in tudi strahov staršev pred jesenjo.
Zbirna oddaja o doživljanju tega študijskega leta in težavah študentskega vsakdana.
Končuje se tretje s koronskimi ukrepi zaznamovano šolsko leto. In čeprav popolnega zapiranja šol ni bilo več, je bilo zelo drugačno od običajnih. Še posebno za tiste dijake, ki so v tem času šolanje začeli na srednjih šolah. Najteže je bilo za tiste, ki so že v osnovni šoli imeli večje učne težave, in za tiste, ki jim je šolanje na daljavo pustilo dolgotrajne posledice na znanju, motivaciji in duševnem zdravju. Kaj je bilo zanje letos najtežje, kako so se počutili, kakšne so pasti šolanja tam, kjer tudi učitelji mislijo, da je v učilnici sedijo dijaki z ogromno znanja in koliko razumevanja so bili deležni?
Kadar govorimo o šolarjih in dijakih, ki so imeli težave s šolanjem na daljavo in imajo še vedno težave s primanjkljaji v znanju, običajno pričakujemo, da gre za tiste z učnimi težavami ali tiste, ki živijo v vsestransko nespodbudnih okoljih. A težave imajo tudi dijaki gimnazij, na katere se vpisujejo le odličnjaki z izjemnimi talenti in ambicijami. Stiske doživljajo predvsem zaradi prevelikih pričakovanj, tudi do sebe, predvsem pa zaradi želje po visokih ocenah, ki jim bodo omogočile tudi izbiro najtežje dostopnih študijskih smeri in fakultet.
Letošnji konec šolskega leta na nekaterih šolah po kar dveh letih premora le organizirajo tudi valete in maturantske plese. Toda stroški zanje so vse višji, nemalokrat sledi še končni ali pa maturantski izlet, valete v razkošnosti vse bolj postajajo podobne maturantskim plesom. In vse to stane, šolski skladi, če na šolah sploh obstajajo, pa niso namenjeni za kritje tovrstnih stroškov. Tudi na ZPM Ljubljana Moste-Polje se zato obračajo družine, ki potrebujejo pomoč pri plačilu teh stroškov. Gre za pomembne prelomnice v življenju učencev in dijakov, a če jim starši tega ne morejo plačati, so že tako ranljivi učenci in dijaki mnogokrat odrinjeni na še bolj skrajni rob družbe.
Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti. Gostja: Specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani Martina Opaka Lešnjak.
Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion Tadej Pogačar želel, da bi del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme.
Izidi včerajšnjih volitev kažejo, da se bo s področji, ki najpomembneje krojijo usodo najranljivejših in mladih, ukvarjala drugačna ekipa kot v zadnjem mandatu. A ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, bo moral razumeti, kakšne posledice so pustili epidemičnih ukrepi in katere so težave, ki so že pred epidemijo krojile otroštva revnejših družin, opozarja predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, današnja gostja Jane Vidic.
Zakaj se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? Udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost opozarjajo, da se zaradi razslojevanja v času izobraževanja krepijo razlike med dostopnostjo različnih gimnazij, srednjih šol in univerz, kar vpliva na izbiro poklica. O skrbeh za poklicno prihodnost po epidemiji, ki izhajajo tudi iz neenake dostopnosti šolanja, razmišljajo Filip Demšar, Iva Čurković in Jon Lampej.
Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene.
Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta Skupaj za znanje. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici Mateja Kosec z Osnovne šole Metlika in Sandra Rudaš z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe.
Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.
Neveljaven email naslov