Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet.
Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.
“Podpirali smo deklico, ki je kasneje postala svetovna prvakinja. Vsa skupina ji je pomagala, ker je vedela, da težko živijo, tudi starši soplesalcev so bili zelo razumevajoči. Njena mamica je bila takrat zelo bolna, a sem prepričana, da je tudi hčerkin uspeh in užitek v plesu pripomogel, da je premagala bolezen,” se zgodbe svoje uspešne plesalke, ki ji je klub zaradi stiske doma omogočil brezplačno udejstvovanje, spominja plesno pedagoška vodja od ljubljanskih plesnih šol Anita Vihtelič. Potem jo oblijejo solze: “Ko se srečava, me vedno objame, tudi z mamico se vedno objameva, ker…nihče ne ve, kje bi lahko ta deklica končala. Tako pa je bila uspešna v plesu in v šolanju, ima službo in urejeno življenje in mislim, da smo nekaj malega k temu pripomogli tudi mi. In bilo je vredno, ker veš, da si naredil nekaj dobrega, pa če si rešil samo enega otroka!”
Tudi številni drugi klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. Večja težava je, da starši otrok sploh nikoli ne vpišejo, ker vedo, da vadnine ne bodo zmogli plačevati, ali pa da takrat, ko se pri plačevanju zalomi, tega v klubu ne povedo, se sploh ne skušajo dogovoriti za pomoč ali pa otroka celo izpišejo zaradi lažnega razloga.
Mnogi klubi in šole, ki jim starši za stisko povedo ali zanjo izvedo kako drugače, skušajo vsaj malo pomagati. A vsemu njihovemu razumevanju navkljub: tovrstne izobraževalne ustanove so najpogosteje le podjetja, povsem odvisna od uspešnosti in preživetja na ne redko že zasičenem trgu. Ki ne morejo poslovati z izgubo, da prek svojih poslovnih možnosti otrokom ne morejo nuditi popustov ali celo brezplačnega udejstvovanja.
“Ni vselej lahko, predvsem na višjih stopnjah, ko se začnejo tekmovanja, stroški za prijavnine, za potne stroške, za kostume ali drugo opremo in za dodatne priprave, je treba sredstva od nekod zagotoviti.” In tukaj se športna pot za številne talente praviloma žal ne more nadaljevati tako kot bi se lahko, če bi otroci prihajali iz drugačnih okoli ali imeli financiranje sistemsko zagotovljeno. “A vsaj za nižje stopnje, kjer vadijo skupine, sem prepričana, da imaš vedno prostor za enega ali dva. Če imaš kos kruha, ga vedno lahko deliš!”
Seveda tudi v klubih zabeležijo poskuse zlorabe, a jih, kot pravi Anita Vihtelič, vsaj pri njih nikoli ne rešujejo na škodo otrok, prav vse pa je poplačano s tistimi, res uspešnimi zgodbami.
Uspešno zgodbo piše tudi 11-letna Leja, ki je ni prevzel ples, pač pa se je zaljubila v plavanje. Ker z brezposelno mamo živita le od socialnih pomoči in dodatkov, jima o plačilu stroškov ne ostane niti za hrano, kaj šele za Lejino veliko ljubezen, šport:
“Vsaj dve leti je nisem vpisala nikamor, ker sem vedela, da ne bom zmogla , čeprav si je želela. Ko sem dobila obvestilo, da je sprejeta v Botrstvo, sem dobesedno kričala od sreče! Nisem mogla verjeti, da je še kje kdo, ki je otroku pripravljen pomagati, res ne! Joj, kako neskončno sem bila hvaležna!”
Čeprav jima je denarja zmanjkovalo za res nujne življenjske stroške, je Lejina mama niti za sekundo ni pomišljala, vse je šlo za plavanje: “Seveda, to je denar, ki je namenjen otroku in mora biti porabljen neposredno zanj. Leji se je skoraj zmešalo od sreče, dobila je neverjeten zagon, še v šoli v naravi, v katero je s sošolci šla tik pred začetkom svojih prvih treningov, je podirala vse hitrostne rekorde, tako zelo si je prizadevala dobro plavati!”
In čeprav 11 letnica že dosega dobre rezultate, je nadaljnje obiskovanje treningov v celoti odvisno od maminega plačila: “Če ne bi bilo Botrstva – adijo plavanje. Plavanje pa ji toliko da! Počuti se samozavestno, tam se razbremeni, ima družbo, v razredu lahko reče, da tudi ona nekam hodi in da je najboljša. In je res, najboljša v skupini je! Odličnjakinja je tudi v šoli, ker ji plavanje da tak zalet, da takoj naredi vse naloge, vse za šolo, da le lahko gre potem na trening. pa kako je varčevala denar za torbo za plavalne potrebščine! Po evro je zbirala od vsepovsod, prosila babico, kogarkoli, bila je pripravljena karkoli storiti, da bi zbrala čim prej in je varčevala, da sva potem kupili neko zelo poceni torbo, ampak to je zdaj njena torba za plavanje. Zdaj vse ima motiv!”
Zato seveda mama niti ne upa pomisliti, da bi Leja izgubila podporo botrstva: “Ubilo bi jo, mene pa tudi! Saj je komaj začela, najboljša je, zdaj bi morala pa nehati??” je že ob sami misli zgrožena mama. Ob sicer skrbno skritem strahu pred prihodnostjo Lejina mama pogosto razmišlja tudi o tem, zakaj dovolimo, da premoženjsko stanje staršev tako močno odloča o razvoju športnih in drugih talentov pri nas: “Najpomembnejše bi moralo, kdo ima največji potencial, kdo je najbolj zagnan, plačilo staršev bi moralo biti manj pomembno. Če napredujejo le otroci premožnih staršev, je v športu veliko manj srčnosti!” je prepričana Lejina mama.
In pri tem so donacije neizmerno pomemben vir pomoči otrokom kot je Leja. Ves september bo zato vsak poslan SMSz geslom BOTER5 na številko 1919 pomenil darovanih 5 evrov za to, da bodo otroci, ki si to želijo, imeli možnost razvoja tudi v obšolskih dejavnostih.
Kako pomagati?
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
Teh osem bank že nekaj časa svojim komitentom ne obračunava provizije pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in za druge humanitarne programe ZPM Ljubljana Moste-Polje, če je pri nakazilu navedena koda namena »CHAR«:
Nova Ljubljanska banka,
Addiko (prej Hypo Alpe Adria),
Abanka,
Banka Koper,
SKB,
Unicredit banka,
Delavska hranilnica,
Sberbank.
Donirate lahko tudi prek sistema PAYPAL z vpisom elektronskega naslova info@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar “za razvoj talentov”. Če komentarja ne boste pripisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Prav vsi nakazani zneski bodo brez slehernega odbitka porabljeni za razvoj nadarjenosti otrok iz projekta Botrstvo.
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet.
Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.
“Podpirali smo deklico, ki je kasneje postala svetovna prvakinja. Vsa skupina ji je pomagala, ker je vedela, da težko živijo, tudi starši soplesalcev so bili zelo razumevajoči. Njena mamica je bila takrat zelo bolna, a sem prepričana, da je tudi hčerkin uspeh in užitek v plesu pripomogel, da je premagala bolezen,” se zgodbe svoje uspešne plesalke, ki ji je klub zaradi stiske doma omogočil brezplačno udejstvovanje, spominja plesno pedagoška vodja od ljubljanskih plesnih šol Anita Vihtelič. Potem jo oblijejo solze: “Ko se srečava, me vedno objame, tudi z mamico se vedno objameva, ker…nihče ne ve, kje bi lahko ta deklica končala. Tako pa je bila uspešna v plesu in v šolanju, ima službo in urejeno življenje in mislim, da smo nekaj malega k temu pripomogli tudi mi. In bilo je vredno, ker veš, da si naredil nekaj dobrega, pa če si rešil samo enega otroka!”
Tudi številni drugi klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. Večja težava je, da starši otrok sploh nikoli ne vpišejo, ker vedo, da vadnine ne bodo zmogli plačevati, ali pa da takrat, ko se pri plačevanju zalomi, tega v klubu ne povedo, se sploh ne skušajo dogovoriti za pomoč ali pa otroka celo izpišejo zaradi lažnega razloga.
Mnogi klubi in šole, ki jim starši za stisko povedo ali zanjo izvedo kako drugače, skušajo vsaj malo pomagati. A vsemu njihovemu razumevanju navkljub: tovrstne izobraževalne ustanove so najpogosteje le podjetja, povsem odvisna od uspešnosti in preživetja na ne redko že zasičenem trgu. Ki ne morejo poslovati z izgubo, da prek svojih poslovnih možnosti otrokom ne morejo nuditi popustov ali celo brezplačnega udejstvovanja.
“Ni vselej lahko, predvsem na višjih stopnjah, ko se začnejo tekmovanja, stroški za prijavnine, za potne stroške, za kostume ali drugo opremo in za dodatne priprave, je treba sredstva od nekod zagotoviti.” In tukaj se športna pot za številne talente praviloma žal ne more nadaljevati tako kot bi se lahko, če bi otroci prihajali iz drugačnih okoli ali imeli financiranje sistemsko zagotovljeno. “A vsaj za nižje stopnje, kjer vadijo skupine, sem prepričana, da imaš vedno prostor za enega ali dva. Če imaš kos kruha, ga vedno lahko deliš!”
Seveda tudi v klubih zabeležijo poskuse zlorabe, a jih, kot pravi Anita Vihtelič, vsaj pri njih nikoli ne rešujejo na škodo otrok, prav vse pa je poplačano s tistimi, res uspešnimi zgodbami.
Uspešno zgodbo piše tudi 11-letna Leja, ki je ni prevzel ples, pač pa se je zaljubila v plavanje. Ker z brezposelno mamo živita le od socialnih pomoči in dodatkov, jima o plačilu stroškov ne ostane niti za hrano, kaj šele za Lejino veliko ljubezen, šport:
“Vsaj dve leti je nisem vpisala nikamor, ker sem vedela, da ne bom zmogla , čeprav si je želela. Ko sem dobila obvestilo, da je sprejeta v Botrstvo, sem dobesedno kričala od sreče! Nisem mogla verjeti, da je še kje kdo, ki je otroku pripravljen pomagati, res ne! Joj, kako neskončno sem bila hvaležna!”
Čeprav jima je denarja zmanjkovalo za res nujne življenjske stroške, je Lejina mama niti za sekundo ni pomišljala, vse je šlo za plavanje: “Seveda, to je denar, ki je namenjen otroku in mora biti porabljen neposredno zanj. Leji se je skoraj zmešalo od sreče, dobila je neverjeten zagon, še v šoli v naravi, v katero je s sošolci šla tik pred začetkom svojih prvih treningov, je podirala vse hitrostne rekorde, tako zelo si je prizadevala dobro plavati!”
In čeprav 11 letnica že dosega dobre rezultate, je nadaljnje obiskovanje treningov v celoti odvisno od maminega plačila: “Če ne bi bilo Botrstva – adijo plavanje. Plavanje pa ji toliko da! Počuti se samozavestno, tam se razbremeni, ima družbo, v razredu lahko reče, da tudi ona nekam hodi in da je najboljša. In je res, najboljša v skupini je! Odličnjakinja je tudi v šoli, ker ji plavanje da tak zalet, da takoj naredi vse naloge, vse za šolo, da le lahko gre potem na trening. pa kako je varčevala denar za torbo za plavalne potrebščine! Po evro je zbirala od vsepovsod, prosila babico, kogarkoli, bila je pripravljena karkoli storiti, da bi zbrala čim prej in je varčevala, da sva potem kupili neko zelo poceni torbo, ampak to je zdaj njena torba za plavanje. Zdaj vse ima motiv!”
Zato seveda mama niti ne upa pomisliti, da bi Leja izgubila podporo botrstva: “Ubilo bi jo, mene pa tudi! Saj je komaj začela, najboljša je, zdaj bi morala pa nehati??” je že ob sami misli zgrožena mama. Ob sicer skrbno skritem strahu pred prihodnostjo Lejina mama pogosto razmišlja tudi o tem, zakaj dovolimo, da premoženjsko stanje staršev tako močno odloča o razvoju športnih in drugih talentov pri nas: “Najpomembnejše bi moralo, kdo ima največji potencial, kdo je najbolj zagnan, plačilo staršev bi moralo biti manj pomembno. Če napredujejo le otroci premožnih staršev, je v športu veliko manj srčnosti!” je prepričana Lejina mama.
In pri tem so donacije neizmerno pomemben vir pomoči otrokom kot je Leja. Ves september bo zato vsak poslan SMSz geslom BOTER5 na številko 1919 pomenil darovanih 5 evrov za to, da bodo otroci, ki si to želijo, imeli možnost razvoja tudi v obšolskih dejavnostih.
Kako pomagati?
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
Teh osem bank že nekaj časa svojim komitentom ne obračunava provizije pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in za druge humanitarne programe ZPM Ljubljana Moste-Polje, če je pri nakazilu navedena koda namena »CHAR«:
Nova Ljubljanska banka,
Addiko (prej Hypo Alpe Adria),
Abanka,
Banka Koper,
SKB,
Unicredit banka,
Delavska hranilnica,
Sberbank.
Donirate lahko tudi prek sistema PAYPAL z vpisom elektronskega naslova info@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar “za razvoj talentov”. Če komentarja ne boste pripisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Prav vsi nakazani zneski bodo brez slehernega odbitka porabljeni za razvoj nadarjenosti otrok iz projekta Botrstvo.
Vedenjske ali čustvene motnje otrok in mladostnikov še zmeraj sodijo med motnje, ki so manj prepoznane in v javnosti neredko slabo sprejete. Na videz povsem običajni otroci so s svojimi nenavadnim vedenjem, nepričakovanimi izbruhi in reakcijami za tiste, ki na to niso pripravljeni in ki jih ne razumejo, zelo moteči. Prav danes se začenja letošnja akcija Čisto veselje, katere ves izkupiček bo znova namenjen letovanjem teh otrok. Odpadno električno in elektronsko opremo, papir, barvne kovine in jekleni odpad vse do prihodnje nedelje, 10. aprila, sprejemajo na 50 lokacijah po vsej Sloveniji, več informacij najdete na spletni strani www.cistoveselje.si ali na Facebook strani akcije. Zato so otroci s takimi težavami pogosto slabo sprejeti med vrstniki, nemalokrat pa tudi med pedagoškimi delavci, če ti niso vešči nekoliko drugačnega komuniciranja z njimi. Zato so ti otroci nezaželeni ali vsaj zelo moteči tudi v obšolskih in zunajšolskih dejavnostih, tudi letovanjih. Mnogi organizatorji, ki sicer organizirajo letovanja tudi invalidnih otrok ali drugih otrok s posebnimi potrebami, takih z izstopajočimi vedenjskimi in čustvenimi težavami ne morejo in ne želijo sprejemati, saj zahtevajo drugačno pozornost in pogosto tudi kadrovske okrepitve.
V torek je na Kongresnem trgu v Ljubljani na javni prireditvi svoj svečani in bučni epilog doživela ne le neverjetna zimska športa sezona tekmovalcev, z izstopajočim Petrom Prevcem, pač pa tudi akcija Vala 202 in projekta Botrstvo, v kateri smo uspeli zagotoviti enoletno botrstvo za kar 250 otrok.
Kot je bila sezona šampionska za skakalca z najboljšo sezono v zgodovini smučarskih skokov, Petra Prevca, je bila tudi dražba smuči, ki jih je podaril projektu Botrstvo in ki je potekala v petek zjutraj v živo v programu Vala 202, res šampionska: podrla je ne le vse rekorde dosedanjih humanitarnih dražb na Valu 202, ampak bržkone kar v zgodovini tovrstnih dražb pri nas.
“Sploh vam ne morem povedati, kakšno olajšanje je to za vse, zanjo in za nas. Kako je težko, ko ti otrok dosega uspehe, ti pa mu ne moreš pomagati, da bi lahko treniral kot drugi. Zato so ta sredstva za nas zlata vredna,” je o sredstvih, ki jih je za pomoč pri razvoju svojega izjemnega športnega talenta dobila njegova hči Mateja, povedal njen oče. Zbranih 23.500 evrov, razdeljenih med šest mladih športnikov, so na lanski dražbi rumene majice zmagovalca kolesarske dirke po Franciji, Chrisa Frooma, prispevala kar tri podjetja. In ena od njih, Mateja, odličnjakinja tudi v srednji šoli, je od nekdaj več kot navdušena judoistka.
Družina sedmošolke Monike in nekaj let starejše Julije že polnih 8 mesecev živi brez elektrike. Prizadevna šolarka zato vsak dan po pouku čim prej odide domov, da še ujame čim več dnevne svetlobe. Čeprav v mrzli hiši brez elektrike z njimi živi še ostarela in zelo bolna babica, čeprav za njihovo stisko že nekaj mesecev vedo na Monikini osnovni šoli in na lokalnem centru za socialno delo, pomoči niso dobili. S hrano in drvmi, s katerimi nekaj tednov lahko ogrevajo eno sobo, jim je pomagalo le humanitarno društvo.
“Vse pogosteje se pri svojem terapevtskem delu srečujem s starši, predvsem mladimi mamicami, ki obupujejo, ki ne zmorejo več, ki ne verjamejo več, da je iz stiske še mogoče najti izhod. Skoraj vsak teden se srečujem z glasnimi razmišljanji, namigovanji, skoraj grožnjami, da bi bilo najbolje vse to končati, a tako, da bi “s seboj” vzeli še otroke. Da bi odšla celotna družina,” pove psihoterapevtka Branka Strniša, ki vrsto let svetuje družinam v socialni in finančni stiski in je pomagala tudi številnim staršem otrok iz projekta Botrstvo.
Spomladi smo predstavili zgodbo Nejca in Boštjana, ki živita v zelo skromnih razmerah. Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje, nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode, ko je manjkala le še ureditev podstrešja, v kateri naj bi fanta končno dobila prostor zase, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob. Finančna pomoč poslušalcev je marsikaj premaknila …
Vse bolj jasno je, da imeti zaposlitev in dobivati plačo že dolgo ne pomeni več, da lahko družina tudi dostojno preživi, sploh, če se smrti v družini kar vrstijo. Ko so se Urška, Gregor in njuna mama po letih psihičnega nasilja odselili od očeta, so živeli skupaj z babico, dedkom in stricem. V nekaj letih so ostali sami, nekaj več kot minimalna plača, od katere mama še vedno plačuje tudi stroške zadnjega pogreba, pa ne zadošča niti, da bi več kot stoletje staro in od časa močno načeto hišo vsaj dostojno ogreli.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Mama je iz njunih življenj odšla nenapovedano, si ustvarila novo življenje in stika z otrokoma skorajda nima več, oče, ki je zaradi kronične bolezni pogosto hospitaliziran, pa ni imel dovolj sredstev niti za plačevanje najnujnejših življenjskih stroškov. Tako mamin odhod kot negotova prihodnost sta na oba otroka močno vplivala, tudi z bistveno slabšim šolskim uspehom in Vesnino izgubo dveh let šolanja. Čeprav je Jan velik nogometni talent, je treninge pogosto izpuščal, ker je bil oče v bolnišnici ali ker ni imel niti za bencin, da bi ga odpeljal na treninge, smo v njuni zgodbi povedali lani …Zdaj se je njihovo življenje precej spremenilo.
Mama je iz njunih življenj odšla nenapovedano, si ustvarila novo življenje in stika z otrokoma skorajda nima več, oče, ki je zaradi kronične bolezni pogosto hospitaliziran, pa ni imel dovolj sredstev niti za plačevanje najnujnejših življenjskih stroškov. Tako mamin odhod kot negotova prihodnost sta na oba otroka močno vplivala, tudi z bistveno slabšim šolskim uspehom in Vesnino izgubo dveh let šolanja. Čeprav je Jan velik nogometni talent, je treninge pogosto izpuščal, ker je bil oče v bolnišnici ali ker ni imel niti za bencin, da bi ga odpeljal na treninge, smo v njuni zgodbi povedali lani …Zdaj se je njihovo življenje precej spremenilo.
V pravkar končanem letu je projekt Botrstvo napolnil polnih 5 let delovanja, botri v tem trenutku pomagajo okoli 4700 otrokom, zanje je na različne načine zbranih okoli 6 milijonov evrov in kmalu bo 4 leta, kar projekt z vsakotedenskimi oddajami podpiramo tudi na Valu 202. Nekaj najbolj pretreslijivih izpovedi, a tudi na to, kako prav vaša pomoč lahko resnično spreminja življenja otrok in njihovih družin!
Tretje leto zapored tri prostovoljke, Alia (bereš običajno »Alja«) , Ana in Vanja za otroke iz Botrstva z vseh koncev Slovenije organizirajo pomoč trem dobrim možem. Pisemca, namenjena kateremu med njimi, prestrežejo, mu najdejo zanesljivega donatorja in da poskrbijo za to, da bo izpolnjena želja pravočasno našla pot pod smrečico oziroma v prave otroške roke. Letos je bilo takih paketov skoraj 2000, želje pa, kot zmeraj, izjemno raznolike
Kandidati za Ime leta 2015 na Valu 202 so na zaključni prireditvi predstavili tudi svoje poglede na projekt Botrstvo.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato smo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, pomagali OŠ Veržej.
“Vsi štirje smo morali stati v vrsti in gledati, kako je oči žalil mamo in jo tepel. Nas sicer ni, je pa kakšna prestregla udarec, ko smo branile mamo,” pripovedujejo sestrice Nina, Nuša in Naja o nasilju, ki so ga živele še lani ob tem času. “Vsakogar, ki je prišel na obisk, sem se oklenila in ga prosila, naj nas kam odpelje, ker ne bi rade več živele tukaj,” pove petletna Naja. Letos je mama le zmogla toliko moči, da je kljub grožnjam s smrtjo pred nasilnim partnerjem z otroki uspela pobegniti. A so se v iskanju stalnejšega in varnejšega doma morali seliti daleč stran, letos so se selili že štirikrat, najstarejši Žiga pa je moral v dijaški dom. Tega si skuša sam plačevati tudi z nočnim honorarnim delom, saj mama zaradi operacije, s katero so ji komaj rešili življenje, ostaja brez zaposlitve. In vse je najbolj strah, da bi jih zdaj, ko so končno našle prijetno najemniško stanovanje, prav pomanjkanje denarja prisililo v vnovično selitev …
Pogovor z Anito Ogulin,predsednico ZPM Moste, o tem, kako so se v teh petih letih stiske družin spremenile in kakšne trajnejše posledice revščina že pušča na otrokih.
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic za številne otroke sicer res razmeroma lahko dostopne, a jih zaradi popularnosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne, izpodrivajo jih drugi mediji, ki vsebinsko otrokom le stežka nadomestijo izkušnjo kot je samostojno branje knjig. In te so tudi za otoke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar minulem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Kar tretjina šolarjev v Hong Kongu ima izjemno slabo izobražene starše, pa kljub temu otroci dosegajo boljše rezultate pismenosti kot slovenski šolarji, ki jim pri šolskih obveznosti pogosto močno pomagajo starši. Kaj se šele dogaja s tistimi otroki, ki tovrstne pomoči nimajo, koliko na njihov šolski uspeh in razvoj potencialov vpliva, če živijo še v materialno nevzpodbudnem okolju, če so prikrajšani za možnost izletov, ekskurzij, obiskovanja predstav in jih nihče prav ne spodbuja k prebiranju knjig? Kako drugače otroke iz takih družin obravnavajo učitelji, kakšno popotnico za boljši uspeh in tudi boljšo pismenost jim lahko da okolje?
Neveljaven email naslov