Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse številčnejše prošnje staršev otrok iz Botrstva, da nujno potrebujejo pomoč pri plačilih stroškov za dijaške domove, saj bodo njihovi otroci sicer prisiljeni želeno šolanje prekiniti ali celo povsem opustiti, so pripeljale do nove oblike pomoči tem otrokom: posebnega dijaškega sklada, iz katerega v tem šolskem letu 80 dijakov že dobiva pomoč.
Novost projekta Botrstvo: Dijaški sklad
Vse pogosteješe so zgodbe, v katerih dijaki niso mogli na izbrano srednjo šolo, ker je bila predaleč, ker ni javnega prevoza do nje ali ker so izbrali smer šolanja z namenom, da bodo ga čim prej končali in si našli zaposlitev – in s tem prenehali biti strošek za svojo družino.
“Srednje šolanje namreč prinaša veliko stroškov: od obvezne opreme v nekaterih poklicnih šolah do ekskurzij, brez udeležbe na katerih dijak šolanja na more uspešno končati. Daleč največji problem pa je plačilo bivanja v dijaškem domu, ki praviloma presega 200 evrov na mesec. Če k temu prištejemo še stroške obveznega odhoda domov za konec tedna, ko so dijaški domovi zaprti, stroškov nikakor ni mogoče pokriti iz otroškega dodatka in štipendije,” razloge za novi način pomoči otrokom iz Botrstva opisuje Tina Kočar iz ZPM Moste – Polje.
Ministrstvo za izobraževanje je sicer že pred nekaj leti poskrbelo za subvencioniranje prevozov do šol tudi za dijake vozače, vendar pa nekateri izmed njih živijo v krajih, v katerih zaradi iz leta v leto slabše mreže javnega prevoza nimajo možnosti, da bi vsak dan zanesljivo prišli v šolo in nazaj.
Zanje, pa tudi za tiste, ki si želijo izobraževati v šolah, kakršnih na njihovem območju ni, je bivanje v dijaškem domu čez teden edina rešitev. “Življenjske odločitve za poklicno pot so zato vse pogosteje bolj kot od znanja, uspešnosti, sposobnosti, želja in nadarjenosti odvisne od finančnih zmožnosti njihovih staršev,” argumentira Tina Kočar iz ZPM Moste – Polje.
Zato so se pri Botrstvu odločili, da bodo odprli poseben dijaški sklad. Vanj se bodo stekala donatorska sredstva, med drugim tudi del tistih, ki so donirana z SMS-i ob glasovanju za ime tedna oz. meseca na Valu 202. Iz tega sklada bodo krili predvsem stroške bivanja v dijaškem domu, nekaterim dijakom pa bodo pomagali tudi pri sofinanciranju obvezne opreme ali ekskurzij, saj brez udeležbe na njih ne morejo končati letnika.
Da bi bilo iskanje najbolj pomoči potrebnih dijakov res čim objektivnejše, so k sodelovanju povabili vse dijaške domove in jih vprašali, koliko dijakom bi njihova pomoč res temeljito spremenila življenje. Naleteli so na presenečenje. “Izkazalo se je, da so dijaki zelo dobro skrivali svojo stisko – nikomur niso povedali, ne vzgojiteljem ne vrstnikom, zato v domovih pravzaprav niso vedeli, zakaj imajo težave s plačili stroškov. Šele ko so strokovni delavci v domovih javno povedali, da obstaja ta možnost, so začele prijave kar deževati. Tudi sami so bili ob tem odzivu osupli. Prej se jim ni niti sanjalo, kakšen je položaj,” je iskrena sogovornica.
Šele ko so dijaki in njihove družine v prošnjah popisali, kaj preživljajo, se je izkazalo, kako hud je problem. “Zelo težko nam je bilo brati te prošnje. Pred nami se je razgrnil velik razpon stisk. Od otrok, ki niso imeli sploh nobene želje več, razen po tem, da bi čim prej končali šolanje, da bi začeli tudi prispevati v družinski proračun in nehali poslušati očitke, da povzročajo stroške, do tistih, ki opravljajo nočna dela, da bi vsaj nekaj zaslužili in bi bil strošek manjši, pa do otrok, ki imajo vse polno želja in načrtov, a so morda izgubili očeta ali mater ali pa so starši hudo bolni, brezposelni, v nerešljivem položaju. Nekateri so se že prenehali šolati ali pa so v nenehnem strahu, kdaj se bo to zgodilo.”
Tina Kočar z ZPM Moste ob tem ugotavlja, da so pri pomoči na splošno dijaki morda nekoliko spregledana skupina med otroki s socialnega dna, saj se kar nekako pričakuje, da bodo v nasprotju z mlajšimi nekaj prispevali tudi sami. “Zdaj pomagamo 80-im dijakom. Glede na njihove družinske in osebne razmere prispevamo po 50, 100 ali 200 evrov na mesec; plačujemo jih neposredno domovom. Tako dijakom ni več treba skrbeti, kje bodo lahko še kaj zaslužili, pač pa se lahko v celoti posvetijo temu, kar najbolj potrebujejo: izobraževanju.”
Svojo srečo so takoj po plačilu prvih mesečnih obveznosti nekateri izmed njih ali njihovi starši opisali v zahvalnih pismih. “Jokali smo, ko smo prebirali, kaj jim to pomeni, kaj pomeni staršem, ki so bili že prepričani, da bodo morali otroku kmalu povedati, da je šolanja na želeni šoli zanj konec, ker ga ne morejo plačati. To je bilo zanje res velikansko olajšanje in upamo, da jim bomo tako pomoč lahko dajali tudi prihodnje leto,” si želi Tina Kočar.
V dijaški sklad lahko darujete z nakazilom. Vsa nakazila bodo porabljena izključno in neposredno za lažje šolanje dijakov.
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Vse številčnejše prošnje staršev otrok iz Botrstva, da nujno potrebujejo pomoč pri plačilih stroškov za dijaške domove, saj bodo njihovi otroci sicer prisiljeni želeno šolanje prekiniti ali celo povsem opustiti, so pripeljale do nove oblike pomoči tem otrokom: posebnega dijaškega sklada, iz katerega v tem šolskem letu 80 dijakov že dobiva pomoč.
Novost projekta Botrstvo: Dijaški sklad
Vse pogosteješe so zgodbe, v katerih dijaki niso mogli na izbrano srednjo šolo, ker je bila predaleč, ker ni javnega prevoza do nje ali ker so izbrali smer šolanja z namenom, da bodo ga čim prej končali in si našli zaposlitev – in s tem prenehali biti strošek za svojo družino.
“Srednje šolanje namreč prinaša veliko stroškov: od obvezne opreme v nekaterih poklicnih šolah do ekskurzij, brez udeležbe na katerih dijak šolanja na more uspešno končati. Daleč največji problem pa je plačilo bivanja v dijaškem domu, ki praviloma presega 200 evrov na mesec. Če k temu prištejemo še stroške obveznega odhoda domov za konec tedna, ko so dijaški domovi zaprti, stroškov nikakor ni mogoče pokriti iz otroškega dodatka in štipendije,” razloge za novi način pomoči otrokom iz Botrstva opisuje Tina Kočar iz ZPM Moste – Polje.
Ministrstvo za izobraževanje je sicer že pred nekaj leti poskrbelo za subvencioniranje prevozov do šol tudi za dijake vozače, vendar pa nekateri izmed njih živijo v krajih, v katerih zaradi iz leta v leto slabše mreže javnega prevoza nimajo možnosti, da bi vsak dan zanesljivo prišli v šolo in nazaj.
Zanje, pa tudi za tiste, ki si želijo izobraževati v šolah, kakršnih na njihovem območju ni, je bivanje v dijaškem domu čez teden edina rešitev. “Življenjske odločitve za poklicno pot so zato vse pogosteje bolj kot od znanja, uspešnosti, sposobnosti, želja in nadarjenosti odvisne od finančnih zmožnosti njihovih staršev,” argumentira Tina Kočar iz ZPM Moste – Polje.
Zato so se pri Botrstvu odločili, da bodo odprli poseben dijaški sklad. Vanj se bodo stekala donatorska sredstva, med drugim tudi del tistih, ki so donirana z SMS-i ob glasovanju za ime tedna oz. meseca na Valu 202. Iz tega sklada bodo krili predvsem stroške bivanja v dijaškem domu, nekaterim dijakom pa bodo pomagali tudi pri sofinanciranju obvezne opreme ali ekskurzij, saj brez udeležbe na njih ne morejo končati letnika.
Da bi bilo iskanje najbolj pomoči potrebnih dijakov res čim objektivnejše, so k sodelovanju povabili vse dijaške domove in jih vprašali, koliko dijakom bi njihova pomoč res temeljito spremenila življenje. Naleteli so na presenečenje. “Izkazalo se je, da so dijaki zelo dobro skrivali svojo stisko – nikomur niso povedali, ne vzgojiteljem ne vrstnikom, zato v domovih pravzaprav niso vedeli, zakaj imajo težave s plačili stroškov. Šele ko so strokovni delavci v domovih javno povedali, da obstaja ta možnost, so začele prijave kar deževati. Tudi sami so bili ob tem odzivu osupli. Prej se jim ni niti sanjalo, kakšen je položaj,” je iskrena sogovornica.
Šele ko so dijaki in njihove družine v prošnjah popisali, kaj preživljajo, se je izkazalo, kako hud je problem. “Zelo težko nam je bilo brati te prošnje. Pred nami se je razgrnil velik razpon stisk. Od otrok, ki niso imeli sploh nobene želje več, razen po tem, da bi čim prej končali šolanje, da bi začeli tudi prispevati v družinski proračun in nehali poslušati očitke, da povzročajo stroške, do tistih, ki opravljajo nočna dela, da bi vsaj nekaj zaslužili in bi bil strošek manjši, pa do otrok, ki imajo vse polno želja in načrtov, a so morda izgubili očeta ali mater ali pa so starši hudo bolni, brezposelni, v nerešljivem položaju. Nekateri so se že prenehali šolati ali pa so v nenehnem strahu, kdaj se bo to zgodilo.”
Tina Kočar z ZPM Moste ob tem ugotavlja, da so pri pomoči na splošno dijaki morda nekoliko spregledana skupina med otroki s socialnega dna, saj se kar nekako pričakuje, da bodo v nasprotju z mlajšimi nekaj prispevali tudi sami. “Zdaj pomagamo 80-im dijakom. Glede na njihove družinske in osebne razmere prispevamo po 50, 100 ali 200 evrov na mesec; plačujemo jih neposredno domovom. Tako dijakom ni več treba skrbeti, kje bodo lahko še kaj zaslužili, pač pa se lahko v celoti posvetijo temu, kar najbolj potrebujejo: izobraževanju.”
Svojo srečo so takoj po plačilu prvih mesečnih obveznosti nekateri izmed njih ali njihovi starši opisali v zahvalnih pismih. “Jokali smo, ko smo prebirali, kaj jim to pomeni, kaj pomeni staršem, ki so bili že prepričani, da bodo morali otroku kmalu povedati, da je šolanja na želeni šoli zanj konec, ker ga ne morejo plačati. To je bilo zanje res velikansko olajšanje in upamo, da jim bomo tako pomoč lahko dajali tudi prihodnje leto,” si želi Tina Kočar.
V dijaški sklad lahko darujete z nakazilom. Vsa nakazila bodo porabljena izključno in neposredno za lažje šolanje dijakov.
Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.
"Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine!" pove mama 10-letne Ane, 6-letne Nike in 4-letne Lare. Po njeni hudi bolezni in izgubi poslovne dejavnosti, ki so jo uničili ukrepi ob epidemiji, je vsak njihov strošek preračunan do centa, hrana res najosnovnejša, največji strah pa, da deklici ne bi mogli več plesati v plesni šoli. Pa čeprav s ponošenimi in premajhnimi copati.
Pomislite na katerikoli zdravstveni ukrep: ob vsakem vedno v obzir vzamemo tudi negativne reakcije, školjive učinke. Zakaj tega nisom storili tukaj?
Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji.
Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati luknje v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.
Devetošolci OŠ Dobrova so skušali ubesediti, kaj vse se jim je v času epidemije, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega. A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?
Najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam je opozorilo na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo visoki so dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih zemljanov podvojilo in je zdaj večje kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. Kako bodo taki globalni trendi razslojevanja vplivali tudi na naša življenja in kako vplivajo na revščino pri nas, ocenjuje eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš.
Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi društvo Duh časa od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Tisoče šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v času šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali zadosti velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa Matjaž Ugovšek. "Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."
V srednjih šolah se ta teden končuje prvo ocenjevalno obdobje šolskega leta, ki je po dveh letih, zaznamovanih s šolanjem na daljavo, vsaj malo spominjalo na nekdanjo šolsko normalo. In kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Gostja bo predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni izmed ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec.
Ker se je dobro spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu?
Decembra po navadi odpremo malo več oken, pa ne tistih za prezračevanje prostorov, ampak tudi majhnih okenc na adventnih koledarjih. Predstavljajte si, da ne bi odpirali okenc na adventnem koledarju, ampak bi namesto tega imeli nalogo, da vsak dan do božiča v veliko prazno škatlo zbirate hrano in praktične stvari, ki so na seznamu ter na koncu polno škatlo dobrot podarite nepoznani družini v stiski. Takšna ideja dobrodelnega adventnega koledarja je skupni projekt Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Na Zvezi izberejo družine, ki so vključene v njihove programe in so tako ali drugače ogrožene. Večinoma so to otroci staršev, ki imajo psihosocialne težave, se soočajo s stanovanjsko problematiko, brezposelnostjo, zdravstvenimi težavami in prihodki pod minimalno plačo.
Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje Jana Vidic, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.
Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.
Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.
Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.
Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah, kar dokazuje, da gre za sistemski problem, ki ga ne želimo rešiti. Finska je edina izjema, kjer so brezdomstvo sistemsko odpravili.
Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe kot je Izina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.
Kaj narediti z rabljenim kolesom, ki ga ne potrebujete več? AMZS v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi začenja akcijo zbiranja rabljenih koles Kolesa za vse!, ki jih bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje podarila otrokom iz socialno ogroženih družin.
Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Letno v Sloveniji prižgemo skoraj 20 milijonov sveč, kar predstavlja 8 sveč na vsakega prebivalca. S tem podatkom se uvrščamo na visoko tretje mesto v svetu. V Botrstvu pa nas je poleg očitnih ekoloških posledic zanimalo tudi, če smo lahko z nakupom sveč še humanitarni. Alternative klasični plastični sveči na grobovih v luči dobrodelnosti sta iskali Neža Borkovič in Kaja Ravnak.
V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.
Neveljaven email naslov