Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matura,finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, kljub temu, da je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami in ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni.
Ni pomembno, kako so se zmogli pripraviti, pač pa le ocene, ocene, ocene …
Matura, finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, čeprav je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Po začetku epidemije marca 2020 se namreč v šole niso vrnili vse do septembra in tudi takrat le za nekaj tednov. In nato so vse priprave do pomladi letos potekale na daljavo. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni. Naša sogovornica, maturantka Lara, se je morala izseliti iz dijaškega doma, v katerem je imela na voljo opremo in učno pomoč, ter se vrniti domov v majhno stanovanje k mami, ki zaradi bolezni potrebuje pomoč, in k očetu, ki jo potrebuje za delo na kmetiji. Še težje je šlo šolanje dijakom, ki niso imeli dobre internetne povezave, in tistim, ki pomoči ob učnih težavah ne zmorejo učinkovito sprejemati prek spleta.
Velikanska pomanjkljivost je bila tudi, da si dijaki niso mogli pomagati niti med seboj, saj sta inštruiranje in pomoč po sedmih ali osmih urah pouka prek zaslona preprosto nevzdržna: iz razredne skupnosti, ki je bila spodbujajoča, so postali množica vse bolj individualnih ekrančkov na ekranu, pravi Lara. Kljub vsemu naštetemu pa maturanti nimajo občutka, da odrasli razumejo, da je priprava na maturo v zadnjem letu, ki obsega del tretjega in večino četrtega letnika, popolnoma neprimerljiva s pripravami, ki so jih imele prejšnje generacije. In da tega, kako drugače je vse, le matura je tako rekoč nespremenjena, dijakom skorajda nihče ne priznava.
Na številne stiske in duševne težave otrok in mladostnikov smo v naših oddajah v zadnjem letu opozorili neštetokrat. Zelo odmevna je bila zadnja oddaja Norost je nadaljevati sistem, ki vse več otrok potiska na rob ali čez, v kateri je psihoterapevt Uroš Metljak podrobneje pojasnil, zakaj se je njihovo združenje odločilo za Urgentni poziv strokovne skupine psihoterapevtov, namenjen vsem, ki še lahko vplivajo na zmanjšanje škode, povzročene otrokom v zadnjem letu. Omenjeni poziv so na spletni strani peticija.online pred dnevi objavili tudi kot peticijo.
Prejšnji teden je poziv vladi k ukrepanju ter podpori duševnemu zdravju otrok in mladih prišel tudi iz NIJZ, kjer so sicer več kot leto dni vse vladne ukrepe – tudi tako dolgotrajno šolanje na daljavo – brez zadržka podpirali.
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Matura,finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, kljub temu, da je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami in ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni.
Ni pomembno, kako so se zmogli pripraviti, pač pa le ocene, ocene, ocene …
Matura, finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, čeprav je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Po začetku epidemije marca 2020 se namreč v šole niso vrnili vse do septembra in tudi takrat le za nekaj tednov. In nato so vse priprave do pomladi letos potekale na daljavo. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni. Naša sogovornica, maturantka Lara, se je morala izseliti iz dijaškega doma, v katerem je imela na voljo opremo in učno pomoč, ter se vrniti domov v majhno stanovanje k mami, ki zaradi bolezni potrebuje pomoč, in k očetu, ki jo potrebuje za delo na kmetiji. Še težje je šlo šolanje dijakom, ki niso imeli dobre internetne povezave, in tistim, ki pomoči ob učnih težavah ne zmorejo učinkovito sprejemati prek spleta.
Velikanska pomanjkljivost je bila tudi, da si dijaki niso mogli pomagati niti med seboj, saj sta inštruiranje in pomoč po sedmih ali osmih urah pouka prek zaslona preprosto nevzdržna: iz razredne skupnosti, ki je bila spodbujajoča, so postali množica vse bolj individualnih ekrančkov na ekranu, pravi Lara. Kljub vsemu naštetemu pa maturanti nimajo občutka, da odrasli razumejo, da je priprava na maturo v zadnjem letu, ki obsega del tretjega in večino četrtega letnika, popolnoma neprimerljiva s pripravami, ki so jih imele prejšnje generacije. In da tega, kako drugače je vse, le matura je tako rekoč nespremenjena, dijakom skorajda nihče ne priznava.
Na številne stiske in duševne težave otrok in mladostnikov smo v naših oddajah v zadnjem letu opozorili neštetokrat. Zelo odmevna je bila zadnja oddaja Norost je nadaljevati sistem, ki vse več otrok potiska na rob ali čez, v kateri je psihoterapevt Uroš Metljak podrobneje pojasnil, zakaj se je njihovo združenje odločilo za Urgentni poziv strokovne skupine psihoterapevtov, namenjen vsem, ki še lahko vplivajo na zmanjšanje škode, povzročene otrokom v zadnjem letu. Omenjeni poziv so na spletni strani peticija.online pred dnevi objavili tudi kot peticijo.
Prejšnji teden je poziv vladi k ukrepanju ter podpori duševnemu zdravju otrok in mladih prišel tudi iz NIJZ, kjer so sicer več kot leto dni vse vladne ukrepe – tudi tako dolgotrajno šolanje na daljavo – brez zadržka podpirali.
Minuli teden je bila z zaključno prireditvijo končana druga sezona projekta Ferfud. Kulinarično popotovanje z dobrodelno noto, kot so ga poimenovali organizatorji, se je na koncu ustavilo v Ljubljani, kjer so lahko obiskovalci poskusili tudi lastno kulinarično mojstrovino mladega kuharskega para, ki je letos potoval v tovornjaku Ferfud dve.
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet. Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.
Z novim šolskim letom se prične tudi sezona vpisovanja v obšolske in zunajšolske dejavnosti. Iz leta v leto je vse več takih, ki so povsem samoplačniške, vse več jih je popolnoma nedosegljivih že za družine srednjega razreda, kaj šele za otroke, ki živijo v najhujši socialni bedi.
Vse poletje smo opozarjali na pomen dostopnosti letovanj tudi za otroke, ki jim starši tega ne morejo omogočiti. Koliko otrok jih je letos lahko doživelo prav z donacijami naših poslušalcev in kako o pomenu skupnih letovanj z otroki iz manj premožnih družin razmišljata najstnici, ki pomanjkanja še nikoli nista izkusili, sta pa o njem razmišljali prav zaradi skupne počitniške izkušnje?
Že nekaj poletnih ponedeljkov zapored vas na kratko spomnimo, kako pomembna so letovanja za otroke, ki bi sicer vse počitnice preživeli doma. Nekaj razmišljanj in vtisov je minutah nanizal vzgojitelj Boris.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Da otroci tudi pri 10-ih letih še nikoli niso videli morja, je nekaj, kar preseneti in presune tudi vzgojitelje, ki jih spremljajo na letovanjih. Ta pa niso le stik z morjem, pač pa tudi stik s popolnoma drugačnim svetom od tistega, ki so ga vajeni.
Projekt Botrstvo, na katerega opozarjamo ob ponedeljkih, je bil s svojo Brezplačno pravno pomočjo vpet tudi v iskanje rešitev za nekaj tisoč družin, ki so lani izgubile del subvencij za stanarine. Čeprav je del zakona, ki jim jih je odvzel, Ustavno sodišče že pred dobrim mesecem razglasilo za neustavno in je ministrica Anja Kopač Mrak zagotovila, da bodo upravičenci prejeli že subvencije za junij, je njeno ministrstvo porabilo še skoraj ves dodaten mesec za iskanje načina, kako upravičencem to pravico vrniti.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Počitniška doživetja za otroke so pomemben del odraščanja, nabiranja izkušenj v novih krajih, novih okoljih, v družbi vrstnikov, ki jih najprej ne poznaš, nato pa v nekaj dneh postanejo prijatelji, nekateri za zmeraj. Nekoč so bila vsaj v obliki nepogrešljivih kolonij, sindikalnih domov, prikolic in kampiranj po vsej jadranski obali samoumeven del otroštva, danes o tem odloča pretežno le starševska denarnica.
Na problem razslojenosti šolajočih se otrok že dolgo opozarja. Ne gre le za to, da otroci doma za svoje šolske obveznosti ne dobijo dovolj spodbude in pomoči, otroci s socialnega dna so drugačni tudi v očeh učiteljev, slabše ocene, ki niso nujno objektivne in samopodoba, ki jo s tem dobijo, pa močno vplivajo na odločitev za nadaljnje šolanje. Na problem opozarja direktor Republiškega izpitnega centra dr. Darko Zupanc.
Maturanti 4. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani že od drugega letnika šolanja skupaj botrujejo dvema otrokoma, ki živita v materialnem pomanjkanju: fantku iz projekta Botrstvo in dečku iz Zambije.
Štirinajstletna Zara zaradi zelo redke mišične bolezni ne more govoriti, se s težavo giblje in potrebuje nenehno prisotnost nekoga, ki ji pomaga pri vsakodnevnem življenju in rešuje življenje, ko se zdravstveno stanje na hitro poslabša. Njeno dihanje ponoči vzdržuje aparat, hranjenje poteka le po cevkah, vsake štiri ure mora dobiti zdravila, in ker vsaka okužba lahko njeno zdravje zelo ogrozi, je skoraj ves njen svet le domača hiša. Od rojstva zanjo skrbi predvsem mama, ki pa je vsej ljubezni in predanosti navkljub močno izčrpana …
Vstop v Botrstvo je pri Blažu sovpadal s časom, ko sta se z mamo po mesecih, preživetih v materinskem domu, lahko preselila v nekaj manj kot 22 m2 veliko nujno bivalno enoto. “Botri sem napisal, da se seliva in ni tudi narisal najino novo domovanje. Vprašala me je, če nama lahko kako pomaga in nama najprej poslala televizor, nato pa že raztegljiv kavč. Zelo sem ga bil vesel, saj sva dotlej spala na napihljivi blazini, zdaj pa na tem res udobnem kavču.”
Med zgodbami lanske pomladi se je mnogih dotaknila zgodba srednješolke Tjaše. Njeno odraščanje je močno zaznamovala najprej huda mamina bolezen, nato še očetova, pa tudi popolno nerazumevanje za njene stiske tako v šoli kot med vrstniki … Kako je danes?
Tudi med prebivalci najrazvitejših držav se vrzel med blaginjo ljudi iz višjih in najnižjih slojev veča že zadnja tri desetletja. A če je je bilo nekoč to razslojevanje najočitnejše med starejšim prebivalstvom, se zdaj seli med mlajše. To je generacija, ki se vse bolj sooča z naraščajočo revščino. Zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredotočila prav na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD iN EU. Preučevala je dohodkovno neenakost, dosežke na področju izobraževanja, samooceno zdravja in pa zadovoljstvo z življenjem. Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, bi nas nekateri podatki morali skrbeti, opozarja Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
Neveljaven email naslov