Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene.
Domijada, največje srečanje dijaških domov, letos tudi v znamenju zbiranja sredstev za Dijaški sklad Botrstva
Domijada, vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, zbirajo pa tudi donacije za humanitarne namene.
Letošnja Domijada je že 58., gosti jo – večinoma na spletu – ljubljanski dijaški dom Tabor, vzgojiteljica Saša Jerman Šterk je tista, ki je v organizacijskem odboru zadolžena za humanitarno noto. Kot pravi sogovornica, je ta sklad, ki pomaga dijakom in revnejših družin, da zmorejo plačati bivanje v domu, iz leta v leto bolj nepogrešljiv:
"Ker tudi najrevnejše družine ne morejo dobiti subvencije za financiranje celotnega zneska bivanja v dijaškem domu, v domovih opažajo, da finančno stanje družine že vpliva na odločitve mladih, kjer bodo nadaljevali šolanje."
Tema letošnjega natečaja Domijade za umetniška dela je "Maske so padle". In kakšne posledice je prinesla epidemija sploh pri tistih dijakih, ki imajo doma slabe ali katarstofalne pogoje za šolanje na daljavo. Predvsem pa je pri tistih, ki so to sploh hoteli uvideti, pokazala, kako zelo malo vemo o tem, v kakšnih razmerah živijo in kaj vse se je mladim dogajalo v času šolanja na domu in kakšne so posledice, ugotavlja domska vzgojiteljica Saša Jerman Šterk.
Jan in Sindi sta dijaka, ki še zadnje leto bivata v dijaškem domu. Čeprav sta doma imela dobre pogoje za šolanje na daljavo, opozarjata, da je zaprtje domov onemogočilo nekatere dragocene prednosti, ki ji ima bivanje v domu. Jan pravi, da osebno sicer najbrž ne pozna nikogar, ki se na želeno šolo ne bi vpisal zgolj zaradi težav s plačilom dijaškega doma.
Zelo težko je tudi prositi za pomoč, ko se zatakne pri plačilu. Sogovornika priznavata, da se dijaki med seboj praviloma ne pogovarjajo o finančnih stiskah, še več, da jih skušajo na vsak način skrivati celo pred vrstniki.
Finančne zmožnosti otroke na številnih področjih močno razslojujejo. A tudi s pomočjo Dijaškega sklada programa Botrstvo lahko dijaki, ki jim družine tega sicer ne bi mogle plačati, dobijo to široko paleto izkušenj bivanja v dijaškem domu. Po štirih domskih letih Jan in Sindi pravita, da sta tudi zato drugačna človeka.
Dogajanju na Domijadi, največjem srečanju dijaških domov iz Slovenije in zamejstva, lahko sledite tudi na spletni strani Skupnosti dijaških domov Slovenije, tam bo mogoče spremljati tudi osrednjo okroglo mizo, na katero so dijaki kot gosta povabili Jureta Godlerja, ki je v času šolanja bival v dijaškem domu. V pomoč Dijaškemu skladu programa Botrstvo pa bo prištet tudi znesek vseh SMS sporočil z geslom BOTER5 ali BOTER10, ki bodo na številko 1919 poslani do konca meseca. Hvala vsem za pomoč.
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene.
Domijada, največje srečanje dijaških domov, letos tudi v znamenju zbiranja sredstev za Dijaški sklad Botrstva
Domijada, vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, zbirajo pa tudi donacije za humanitarne namene.
Letošnja Domijada je že 58., gosti jo – večinoma na spletu – ljubljanski dijaški dom Tabor, vzgojiteljica Saša Jerman Šterk je tista, ki je v organizacijskem odboru zadolžena za humanitarno noto. Kot pravi sogovornica, je ta sklad, ki pomaga dijakom in revnejših družin, da zmorejo plačati bivanje v domu, iz leta v leto bolj nepogrešljiv:
"Ker tudi najrevnejše družine ne morejo dobiti subvencije za financiranje celotnega zneska bivanja v dijaškem domu, v domovih opažajo, da finančno stanje družine že vpliva na odločitve mladih, kjer bodo nadaljevali šolanje."
Tema letošnjega natečaja Domijade za umetniška dela je "Maske so padle". In kakšne posledice je prinesla epidemija sploh pri tistih dijakih, ki imajo doma slabe ali katarstofalne pogoje za šolanje na daljavo. Predvsem pa je pri tistih, ki so to sploh hoteli uvideti, pokazala, kako zelo malo vemo o tem, v kakšnih razmerah živijo in kaj vse se je mladim dogajalo v času šolanja na domu in kakšne so posledice, ugotavlja domska vzgojiteljica Saša Jerman Šterk.
Jan in Sindi sta dijaka, ki še zadnje leto bivata v dijaškem domu. Čeprav sta doma imela dobre pogoje za šolanje na daljavo, opozarjata, da je zaprtje domov onemogočilo nekatere dragocene prednosti, ki ji ima bivanje v domu. Jan pravi, da osebno sicer najbrž ne pozna nikogar, ki se na želeno šolo ne bi vpisal zgolj zaradi težav s plačilom dijaškega doma.
Zelo težko je tudi prositi za pomoč, ko se zatakne pri plačilu. Sogovornika priznavata, da se dijaki med seboj praviloma ne pogovarjajo o finančnih stiskah, še več, da jih skušajo na vsak način skrivati celo pred vrstniki.
Finančne zmožnosti otroke na številnih področjih močno razslojujejo. A tudi s pomočjo Dijaškega sklada programa Botrstvo lahko dijaki, ki jim družine tega sicer ne bi mogle plačati, dobijo to široko paleto izkušenj bivanja v dijaškem domu. Po štirih domskih letih Jan in Sindi pravita, da sta tudi zato drugačna človeka.
Dogajanju na Domijadi, največjem srečanju dijaških domov iz Slovenije in zamejstva, lahko sledite tudi na spletni strani Skupnosti dijaških domov Slovenije, tam bo mogoče spremljati tudi osrednjo okroglo mizo, na katero so dijaki kot gosta povabili Jureta Godlerja, ki je v času šolanja bival v dijaškem domu. V pomoč Dijaškemu skladu programa Botrstvo pa bo prištet tudi znesek vseh SMS sporočil z geslom BOTER5 ali BOTER10, ki bodo na številko 1919 poslani do konca meseca. Hvala vsem za pomoč.
Minuli teden je bila z zaključno prireditvijo končana druga sezona projekta Ferfud. Kulinarično popotovanje z dobrodelno noto, kot so ga poimenovali organizatorji, se je na koncu ustavilo v Ljubljani, kjer so lahko obiskovalci poskusili tudi lastno kulinarično mojstrovino mladega kuharskega para, ki je letos potoval v tovornjaku Ferfud dve.
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet. Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.
Z novim šolskim letom se prične tudi sezona vpisovanja v obšolske in zunajšolske dejavnosti. Iz leta v leto je vse več takih, ki so povsem samoplačniške, vse več jih je popolnoma nedosegljivih že za družine srednjega razreda, kaj šele za otroke, ki živijo v najhujši socialni bedi.
Vse poletje smo opozarjali na pomen dostopnosti letovanj tudi za otroke, ki jim starši tega ne morejo omogočiti. Koliko otrok jih je letos lahko doživelo prav z donacijami naših poslušalcev in kako o pomenu skupnih letovanj z otroki iz manj premožnih družin razmišljata najstnici, ki pomanjkanja še nikoli nista izkusili, sta pa o njem razmišljali prav zaradi skupne počitniške izkušnje?
Že nekaj poletnih ponedeljkov zapored vas na kratko spomnimo, kako pomembna so letovanja za otroke, ki bi sicer vse počitnice preživeli doma. Nekaj razmišljanj in vtisov je minutah nanizal vzgojitelj Boris.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Da otroci tudi pri 10-ih letih še nikoli niso videli morja, je nekaj, kar preseneti in presune tudi vzgojitelje, ki jih spremljajo na letovanjih. Ta pa niso le stik z morjem, pač pa tudi stik s popolnoma drugačnim svetom od tistega, ki so ga vajeni.
Projekt Botrstvo, na katerega opozarjamo ob ponedeljkih, je bil s svojo Brezplačno pravno pomočjo vpet tudi v iskanje rešitev za nekaj tisoč družin, ki so lani izgubile del subvencij za stanarine. Čeprav je del zakona, ki jim jih je odvzel, Ustavno sodišče že pred dobrim mesecem razglasilo za neustavno in je ministrica Anja Kopač Mrak zagotovila, da bodo upravičenci prejeli že subvencije za junij, je njeno ministrstvo porabilo še skoraj ves dodaten mesec za iskanje načina, kako upravičencem to pravico vrniti.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Počitniška doživetja za otroke so pomemben del odraščanja, nabiranja izkušenj v novih krajih, novih okoljih, v družbi vrstnikov, ki jih najprej ne poznaš, nato pa v nekaj dneh postanejo prijatelji, nekateri za zmeraj. Nekoč so bila vsaj v obliki nepogrešljivih kolonij, sindikalnih domov, prikolic in kampiranj po vsej jadranski obali samoumeven del otroštva, danes o tem odloča pretežno le starševska denarnica.
Na problem razslojenosti šolajočih se otrok že dolgo opozarja. Ne gre le za to, da otroci doma za svoje šolske obveznosti ne dobijo dovolj spodbude in pomoči, otroci s socialnega dna so drugačni tudi v očeh učiteljev, slabše ocene, ki niso nujno objektivne in samopodoba, ki jo s tem dobijo, pa močno vplivajo na odločitev za nadaljnje šolanje. Na problem opozarja direktor Republiškega izpitnega centra dr. Darko Zupanc.
Maturanti 4. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani že od drugega letnika šolanja skupaj botrujejo dvema otrokoma, ki živita v materialnem pomanjkanju: fantku iz projekta Botrstvo in dečku iz Zambije.
Štirinajstletna Zara zaradi zelo redke mišične bolezni ne more govoriti, se s težavo giblje in potrebuje nenehno prisotnost nekoga, ki ji pomaga pri vsakodnevnem življenju in rešuje življenje, ko se zdravstveno stanje na hitro poslabša. Njeno dihanje ponoči vzdržuje aparat, hranjenje poteka le po cevkah, vsake štiri ure mora dobiti zdravila, in ker vsaka okužba lahko njeno zdravje zelo ogrozi, je skoraj ves njen svet le domača hiša. Od rojstva zanjo skrbi predvsem mama, ki pa je vsej ljubezni in predanosti navkljub močno izčrpana …
Vstop v Botrstvo je pri Blažu sovpadal s časom, ko sta se z mamo po mesecih, preživetih v materinskem domu, lahko preselila v nekaj manj kot 22 m2 veliko nujno bivalno enoto. “Botri sem napisal, da se seliva in ni tudi narisal najino novo domovanje. Vprašala me je, če nama lahko kako pomaga in nama najprej poslala televizor, nato pa že raztegljiv kavč. Zelo sem ga bil vesel, saj sva dotlej spala na napihljivi blazini, zdaj pa na tem res udobnem kavču.”
Med zgodbami lanske pomladi se je mnogih dotaknila zgodba srednješolke Tjaše. Njeno odraščanje je močno zaznamovala najprej huda mamina bolezen, nato še očetova, pa tudi popolno nerazumevanje za njene stiske tako v šoli kot med vrstniki … Kako je danes?
Tudi med prebivalci najrazvitejših držav se vrzel med blaginjo ljudi iz višjih in najnižjih slojev veča že zadnja tri desetletja. A če je je bilo nekoč to razslojevanje najočitnejše med starejšim prebivalstvom, se zdaj seli med mlajše. To je generacija, ki se vse bolj sooča z naraščajočo revščino. Zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredotočila prav na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD iN EU. Preučevala je dohodkovno neenakost, dosežke na področju izobraževanja, samooceno zdravja in pa zadovoljstvo z življenjem. Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, bi nas nekateri podatki morali skrbeti, opozarja Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
Neveljaven email naslov