Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
6135 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
Spremembam financiranja političnih strank se obeta podpora, predlog SDS-a za podaljšanje sofinanciranja stroškov domov za starejše pa je končal zakonodajno pot. V ospredju današnjih dveh izrednih sej državnega zbora je sicer opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada je danes sprejela nekaj dopolnil, ki med drugim sledijo pripombam parlamentarne zakonodajnopravne službe. Minister Danijel Bešič Loredan ocenjuje, da so zdaj odprta vrata za iskanje celovite rešitve financiranja zdravstvenega sistema. Opozicija je pričakovano zadržana do predloga. V oddaji tudi: - Plačni dogovor s sodno vejo oblasti vsebuje tudi dodatek za nezdružljivost - V najhujšem ruskem napadu na Lvov od začetka vojne ubiti štirje civilisti - Rojstna hiša Jakoba Aljaža bo znova odprta za obiskovalce
Slovenija je naredila korak naprej glede svobode medijev, s tem ko je sprejela zakon o spremembi vodstvene strukture javne radiotelevizije, v poročilu o stanju vladavine prava ugotavlja Evropska komisija. Pozdravila je tudi prenos pooblastil za imenovanje sodnikov s parlamenta na predsednika republike in sodni svet, kritična pa je do pomanjkanja varovalk za zagotovitev neodvisnosti sodstva. V oddaji tudi o tem: - V Sloveniji že tretji mesec zapored najmanj brezposelnih po letu 1990. - Izrael razglasil konec vojaške operacije na Zahodnem bregu. - Civilne iniciative na Pohorju znova proti postavitvi vetrnic.
Neurje z obilnim deževjem in močnim vetrom, ki je sinoči zajelo območje Ljubljane in se nato pomikalo proti vzhodu, je povzročilo največ težav v prestolnici in Zasavju. Voda je zalila več objektov in cestišč, veter je odkril nekaj ostrešij, sprožilo se je tudi več zemeljskih plazov. Na železniški progi med Savo in Mošenikom se je zaradi plazu iztiril potniški vlak, poškodovan ni bil nihče, proga je do nadaljnjega zaprta. Na cesti Zagorje ob Savi-Litija pe je plaz delno zasul avtobus, dva potnika sta se laže poškodovala, na en avtobus pa je padlo drevo. V Litiji je odkrilo tudi del strehe na tamkajšnji gimnaziji, kjer je potem zalilo polovico učilnic in telovadnico. Že ponoči so posledice odpravljali zaposleni in pristojne službe, ki delo nadaljujejo tudi danes. Druge teme oddaje: - Na Ptuju z večmesečno zamudo jeseni vendarle nova urgenca - Izraelci silovito bombardirajo Dženin, številni mrtvi in ranjeni, več tisoč evakuiranih - V Afganistanu nove omejitve za ženske, prepovedali še kozmetične salone
Sodniki pozdravljajo petkovo odločitev ustavnega sodišča, da je ureditev njihovih plač v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti. Vzrok je nespoštovanje ustavne zahteve po stabilnosti teh plač. Sodniške organizacije pričakujejo, da bo vlada v določenem roku odpravila neskladje. Druge teme: - Šesta noč nemirov v Franciji minila mirneje; ob gašenju avtomobilov umrl gasilec. - Iz Ukrajine poročajo o srditih spopadih na južni in vzhodni fronti. - Na območju Šenčurja zaradi lubadarja označili za posek desetkrat več smrek kot lani.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Voditelji držav članic Evropske unije so se na zasedanju v Bruslju kljub določenim razhajanjem strinjali, kako uspešno obvladovati migracije zunaj meja povezave. Kot je dejal premier Robert Golob, je bil enoten sklep, da je takrat, ko je nekdo že v Evropi, prepozno. V drugih poudarkih: - Ustavno sodišče: Ureditev sodniških plač v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti - Letna inflacija še vedno visoka, a se umirja; na vrhu seznama podražitev ostaja hrana - Tretja noč nemirov v Franciji: aretiranih skoraj 670 ljudi, poškodovanih več kot 240 policistov
Vojna v Ukrajini in varnostne razmere v Evropi bodo v središču dvodnevnega vrha, ki se začenja v Bruslju. Voditelji so ob prihodu na vrh poudarjali krepitev evropske obrambe in vzhodnega krila zveze Nato. Druge teme: -Vlada in sindikati javnega sektorja popoldne o prenovi plačnega sistema, upanja, da bi ujeli jutrišnji rok za dogovor, ni - Reka Soča se v okolici Anhovega spet peni - Francoskega policista, ki je med prometnim nadzorom ustrelil najstnika, preiskujejo zaradi umora
Poslanci državnega zbora so, kot rečeno, obravnavali predlog zakonodajnih sprememb, s katerimi bi brezplačna kosila zagotovili vsem osnovnošolcem. Gre za predlog sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani, ki ga je vložil Inštitut 8. marec s 5 tisoč podpisi državljanov. Vlada poslancem predlaga sprejetje dopolnila, s katerim bi uveljavitev zakona zamaknili na september 2027. V oddaji tudi: - Sindikati: delodajalcem ustavitev socialnega dialoga po godu, kar vlada izkorišča za vlaganje neusklajenih predlogov - Priprave na vrh Nata v polnem teku, v ospredju ocena razmer po poskusu upora v Rusiji - Kmetje v Podravju se bojijo, da bodo ostali brez pomoči države po majskih neurjih
Širši nabor storitev in večja dostopnost do njih ter čim daljše bivanje starostnika v domačem okolju so v središču zakona o dolgotrajni oskrbi, je v predstavitvi poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Ob tem predlog zakona pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo. Na tej točki bodo vsi dobili informacije na enem mestu, je poudaril Maljevac. Drugi poudarki: - Državni zbor danes med drugim o urejanju položaj sodnikov, ki delajo tudi na mednarodnih sodiščih. - Moskva: paravojaška skupina Wagner bo predala težko orožje. - V Radljah ob Dravi se sprašujejo, kako bodo poskrbeli za zdravstveno oskrbo prebivalcev.
Po svetu odmeva sobotni upor sil ruske najemniške vojske Wagner. Ta je od pohoda na Moskvo odstopila, potem ko naj bi vodji skupine Jevgeniju Prigožinu beloruske oblasti ponudile zatočišče ter imuniteto za upornike. Kje je Prigožin, ni znano - prav tako ostaja veliko vprašanje, kako bo - če sploh - Wagner deloval v prihodnje. Po oceni generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga so dejanja Wagnerja dokaz strateških napak ruskih oblasti - predvsem nezakonite priključitve Krima in napada na Ukrajino. Podporo tej državi pa je po njegovem mnenju treba nadaljevati. Drugi poudarki oddaje: - SDS napoveduje interpelacijo zoper zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. - Skrajno desna Alternativa za Nemčijo prvič osvojila volilno okrožje. - Na mariborski vzhodni obvoznici zgorela tri tovorna vozila, huje poškodovanih ni.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Začenjamo na Brdu pri Kranju, kjer minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ekonomisti, predstavniki zdravstvenih zavodov in drugi strokovnjaki končujejo razpravo o dolgoročni vzdržnosti financiranja zdravstvenega sistema. Konferenca odpira dlje časa trajajočo razpravo, ki se bo do konca leta končala s konkretnimi predlogi vlade o financiranju zdravstva v prihodnje. Druge teme oddaje: - Med predlogi za krpanje finančne luknje povečanje doplačil iz žepa za zdravila in storitve - O ustavnih spremembah za hitrejše imenovanje vlade najprej četverica strokovnjakov - Občine pozdravljajo pripravljenost ministrstva pomagati pri vzdrževanju kulturne dediščine
Od leta 2019 Slovenija zaznava solidno gospodarsko rast in večanje zaposlenosti. Od takrat do danes se je v zdravstveno blagajno stekla dodatna milijarda evrov. Skupno za zdravstvo iz vseh virov namenimo približno pet milijard oziroma 9,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Razmer na tem področju pa v tem času nismo nič izboljšali, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize o odgovornosti za vzdržnost slovenskega zdravstva, ki jo je organizirala ameriška gospodarska zbornica. Gospodarstvo je kritično tudi do načrta prenosa dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje. Druge teme: - KPK primer domnevno prirejenega javnega naročila v UKC Ljubljana predala policiji. - Ukrajina opozarja na nevarnost ruskega napada na nuklearko v Zaporožju. - Na mednarodnem vrhu v Parizu o finančni solidarnosti z manj razvitimi državami.
15- minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Danes je svetovni dan beguncev, ki jih je po podatkih Združenih narodov 110 milijonov. Število se hitro povečuje vse od leta 2011, zato begunci pridejo v vse več držav, na begu pa si za cilj ne izbirajo le bogatih držav. Drugi poudarki oddaje: - Piratska stranka vložila predlog zakona omejitve županskih mandatov. - Novogoriški zdravstveni dom bo dobil 3 družinske zdravnike is Bosne in Hercegovine. - Ob koroških cestah na meji z Avstrijo se kopičijo odpadki.
15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov