Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
6135 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
Finančno ministrstvo je zaradi letošnjega neuravnoteženega proračuna pripravilo rebalans. Ta predvideva 14,6 milijarde evrov odhodkov in 12,5 milijarde prihodkov. Kljub letošnji visoki gospodarski rasti rebalans predvideva dve milijardi evrov primanjkljaja. Drugi poudarki oddaje: - Pretresi v Telekomu: dva člana uprave odhajata sporazumno, eden krivdno razrešen. - Nuklearka Zaporožje večkrat poškodovana, inšpektorji še ocenjujejo obseg škode. - V Kanalu se začenjajo Kogojevi dnevi, v ospredju mladi domači glasbeniki.
Učenci, starši in učitelji vstopajo v novo šolsko leto. Šolski prag je danes prvič prestopilo 20 tisoč 797 prvošolcev, ki so jih dopoldne slovesno sprejeli med šolarje. Druge teme oddaje: - Jedrski inšpektorji odločeni, da kljub spopadom še danes dosežejo nuklearko v Zaporožju - Zadeva TEŠ 6: tuji izvajalec del bo moral zaradi pomoči pri zlorabi položaja plačati večmilijonsko kazen - Slovenski košarkarji branjenje evropskega prestola začenjajo s tekmo proti Litovcem
Državni zbor razpravlja o dveh zakonskih predlogih za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu zaradi energetske draginje. Pred seboj imajo predlog, po katerem bodo najranljivejši prebivalci prejeli enkratni energetski draginjski dodatek.Zaradi visokih cen elektrike in plina se bodo poslanke in poslanci v nadaljevanju lotili tudi predloga zakona s prvim svežnjem pomoči gospodarstvu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Rusija za tri dni ustavila dobavo plina prek plinovoda Severni tok 1; Evropo skrbi, da bo ustavitev daljša. Letna inflacija v avgustu ostaja 11-odstotna, v primerjavi z julijem cene življenjskih potrebščin nespremenjene. V svetu se vrstijo odzivi na smrt Mihaila Gorbačova, zadnjega sovjetskega voditelja.
Na Bledu se z razpravami o prihodnosti Evrope in zlasti zahodnega Balkana končuje strateški forum s številnimi uglednimi gosti. Danes razpravljajo še o gospodarskih temah, varnosti preskrbe s hrano in podnebnih spremembah. Druge teme oddaje: - Unija bi urila ukrajinske vojake, nuklearka Zaporožje spet tarča napadov - Dodaten državni denar gasilcem, društvom bi ob naravnih nesrečah povrnili stroške intervencij - Na trasi drugega tira odkrili novo veliko kraško jamo, morda celo jamski sistem
Ob prihajajoči jeseni in pričakovani dodatni draginji je premier Robert Golob s stroko pretresal vprašanja, kako zagotoviti energetsko varnost in obvladati draginjo. Kot je povedal, je vlada pripravila dva nova zakona, in sicer zakon o preskrbi s plinom ter interventni zakon za obvladovanje kriznih razmer pri oskrbi z energijo. Kot največji izziv je izpostavil nedelujoče energetske trge in poudaril, da bi morala vanje hitro in odločno poseči Evropska komisija. O tem bo ob robu strateškega foruma, ki se začenja na Bledu, spregovoril s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V oddaji boste slišali tudi: - Delegacija Agencije za jedrsko energijo na poti v jedrsko elektrarno Zaporožje - Krajani ob gradbišču drugega tira znova opozarjajo na moteče vplive graditve - Nova Gorica gosti največja literarna dogodka na Primorskem
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Na celjskem sodišču se je začela glavna obravnava v eni od največjih afer v zgodovini države, zadevi Teš 6. Deset let po začetku preiskav obtožencem - z nekdanjim prvim možem Teša Urošem Rotnikom na čelu - očitajo vrsto kaznivih dejanj. Rotnik je ob prihodu na sodišče krivdo zanikal. Na predobravnavnih narokih je krivdo priznalo le eno podjetje. Druge teme: - Evropa mrzlično varčuje z energijo, Rusija pa masovno sežiga plin za izvoz - Petrol zaradi regulacije cen goriv v polletju pridelal izgubo - V Stožicah z zmago Brazilcev začetek svetovnega prvenstva v odbojki, Slovenija zvečer s Kamerunom
Odločitev, ali bo Jože Golobič še naprej vodil našo največjo bolnišnico, je v rokah sveta ljubljanskega UKC-ja. Golobič namreč kljub pozivom pristojnega ministra ne namerava odstopiti; da za to ni potrebe, je prepričan tudi eden od svetnikov zavoda Samo Fakin. Druge teme: - Sandoz ne bo več del Novartisa; kakšna bo usoda Leka? - Moskva potrdila napad na železniško postajo v osrednji Ukrajini - Kljub padavinam v slovenski Istri vode še vedno premalo; varčevalni ukrepi ostajajo
"Ogrožena je stabilnost zdravstvenega sistema," je sporočila vlada, potem ko je ugotovila, da številne bolnišnice poslujejo z izgubo, da je v juliju na zdravstveno storitev čakalo 1.150.000 ljudi, med njimi na prvi pregled četrt milijona, od tega 58 odstotkov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo. Zakon vladi omogoča, da zato določi programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti za izvajanje programa, in določi, koliko denarja bo šlo za ta namen. Druge teme: - Tudi predstavniki upokojencev zahtevajo ustavitev in spremembe digitalnega izobraževanja starejših - Ukrajina pol leta po ruskem napadu praznuje dan neodvisnosti - Na Krasu odpeljali večino interventno posekanega lesa; sanacija požarišča še v povojih
Vodstvo ljubljanskega kliničnega centra nima več podpore zdravstvenega minisrtstva, je na novinarski konferenci dejal minister Danijel Bešič Loredan ter generalnega direktorja zavoda pozval k odstopu. Med očitki so slabi poslovni rezultati in številni zamujeni roki. Druge teme: - Gospodarstvo si od znižanja DDV na energente ne obeta veliko, pričakujejo druge ukrepe - Novost predsedniških volitev: Volilci v tujini bodo dobili prazne glasovnice - Trump zaradi preiskave FBI toži ameriško vlado
Državni zbor bo, kot je dopoldne potrdil kolegij predsednice, jutri po nujnem postopku potrjeval predlog zakona o znižanju davka na dodano vrednost na energente od prvega septembra. Predlog zakona, ki ga bo popoldne obravnaval še odbor za finance, sicer ne predvideva znižanja DDV-ja za kurilno olje. Preostale novice: Na Karitas Maribor v zadnjem času pomoč išče do 15 odstotkov več ljudi. Združene države in Južna Koreja začele največje skupne vojaške vaje od leta 2018. Tudi v Kopru gneča in slaba volja zaradi omejenih mest za digitalno izobraževanje starejših.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Gasilci in komunalne službe po državi odstranjujejo posledice včerajšnjega neurja. Največ škode je močan veter povzročil v Kranju in Ljubljani, odkrival je strehe in podiral drevesa, več ljudi je laže poškodovanih. Drugi poudarki: - Neurja divjala tudi po Franciji, Italiji in Avstriji ter zahtevala 12 smrtnih žrtev - Začel se je drugi prijavni rok na fakultete, povečano zanimanje tujih študentov - Nagrada režiserju Matevžu Luzarju na 12-em mednarodnem filmskem festivalu v Pekingu
Predstavniki gospodarstva, ki vlado pozivajo, naj sprejme ukrepe za blažitev posledic energetske draginje, danes pričakujejo osnutek predloga zakona o pomoči gospodarstvu. Premier Robert Golob je napovedal, da bo država delno subvencionirala razliko med lanskimi in letošnjimi cenami energentov. Poleg pomoči za mala in srednja podjetja se vlada danes ukvarja tudi z enkratnimi draginjskimi dodatki za socialno ogrožene. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Voditelji Ukrajine, Turčije in Združenih narodov tudi o končanju vojne v Ukrajini - Boj s plameni na jugozahodu Evrope se nadaljuje - Za deficitarne poklice vnovič državne štipendije, pa tudi kadrovske
Evropsko gospodarstvo se, tudi sodeč po danes objavljenih podatkih Evropskega statističnega urada, ohlaja. Ob tem ljudi pred bližajočo se zimo skrbijo še inflacija in visoke cene energentov, to se že pozna tudi pri številu prošenj za izredno denarno pomoč. Pričakujejo, da se bo jeseni število prošenj še povečevalo. Ostale teme: - Pravna mreža za varstvo demokracije: ministri prejšnje vlade niso bili upravičeni do nadomestila za neizrabljen dopust - Severna Koreja, opogumljena s toplejšimi odnosi z Rusijo, nadaljuje testne izstrelitve raket - Ogled Plečnikovih znamenitosti v Ljubljani odslej mogoč tudi s Plečnikovim mestnim avtobusom
Rast bruto domačega proizvoda je bila v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni 8,2-odstotna, k temu sta najbolj pripomogla domača poraba in storitvena menjava z drugimi državami. Kot pravi analitik Luka Žakelj iz Banke Slovenije, so se ohranjali pogoji za krepitev zasebne porabe. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Pomurski kmetje ob obisku premiera Goloba poudarili nujnost pomoči države po suši - Dež malo izboljšal razmere v Istri, vendar so razmere še naprej kritične - Finska napovedala zmanjšanje števila izdanih vizumov za ruske državljane, Nemčija skeptična do tega ukrepa
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov