Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
6136 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
Na ljubljanski pediatrični kliniki se je začelo cepljenje otrok, starih od 5 do 11 let. Pediatri cepljenje priporočajo predvsem kronično bolnim otrokom, njihovim sorojencem in otrokom, ki imajo v družini sorodnike iz rizičnih skupin za hujši potek bolezni. Druge teme: - KPK uvedla postopek zoper premierja Janšo v zvezi z menjavami v DUTB - Na vrhu Unije voditelji načrtujejo resno skupno opozorilo Rusiji zaradi Ukrajine - Na Expu v Dubaju nove rešitve v svetu digitalnih tehnologij predstavljajo tudi slovenska podjetja
O novi različici koronavirusa omikron še ni veliko znanega, ocenjujejo pa, da je do petkrat bolj nalezljiva kot različica delta. Imamo pa tudi nekaj vzpodubnih podatkov. Poživitveni odmerek Pfizerjevega in Moderninega cepiva naj bi zagotavljal skoraj 90-odstotno zaščito pred omikronom, ki pa, kot kaže, povzroča drugačne in milejše simptome. Druge teme: - Več evropskih držav zaostruje ukrepe proti epidemiji - Nemški kancler Scholz pred bundestagom napovedal leta sprememb in prenove - Evropska komisija Rusiji grozi z dodatnimi sankcijami ob morebnitnem napadu na Ukrajino
Koronavirusno različico omikron so so potrdili tudi pri nas. Kot je dopoldne povedal vodja laboratorija za diagnostiko virusnih okužb Miroslav Petrovec so odkrili štiri skupke okužb, pri katerih je bilo potrjeno, da gre za različico omikron, ki se tudi v Evropi vse bolj širi. Druge teme: - Preiskovalci NPU na Nacionalnem laboratoriju za zdravje zaradi hitrih antigenskih testov, ki jih je dobavljal Majbert Pharm - Poslanci opozicije in koalicije glede korupcijskih praks s prstom kažejo drug na drugega - Srbija odprla nova poglavja v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo
Število primerov okužbe s koronavirusom se zmanjšuje, včeraj so jih potrdili 677. Pritisk na bolnišnice tako počasi popušča, v njih se zdravi 874 covidnih bolnikov, kar je 176 manj kot pred tednom dni. Inšpektorji ugotavljajo, da ljudje vse bolj spoštujejo ukrepe za zajezitev epidemije. Marjan Maček s finančne uprave je dejal, da oster nadzor daje rezultate in da ljudje vse bolj upoštevajo ukrepe. Od začetka poostrenih nadzorov so inšpektorji največ nepravilnosti odkrili pri izpolnjevanju pogojev PCT. Druge teme: Nemški kancler na Poljskem v podporo evropskim vrednotam Po pustošenju tornadov v Združenih državah iščejo morebitne preživele Božične zvezde iz Gornje Radgone bodo prvič krasile papeževe bazilike
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V norveški prestolnici Oslo prav zdaj poteka podelitev Nobelove nagrade za mir, ki gre letos v roke novinarjev Marie Resse s Filipinov in Dmitrija Muratova iz Rusije za njun boj na področju varovanja svobode izražanja. Norveški Nobelov odbor ju je izpostavil kot predstavnika vseh novinarjev, ki branijo ta ideal v svetu, v katerem sta medijska demokracija in svoboda pod vse hujšimi pritiski. V oddaji tudi: - Britansko prizivno sodišče razveljavilo zavrnitev izročitve Assangea Združenim državam Amerike - Vlada je obisk Gorenjske začela z delovnim posvetom v Gorenji vasi, zvečer bo javna tribuna v Cerkljah - Nadaljuje se iskanje 10-letnice iz Turčije, ki jo je odnesla deroča Dragonja
Največ snega je v minulih urah zapadlo v višjih predelih Gorenjske, in sicer tudi do pol metra. Obilnejša snežna pošiljka je prinesla tudi kar nekaj težav. V več krajih na Koroškem, Štajerskem in severnem Primorskem odpravljajo posledice okvar v električnem omrežju. Po prometno dokaj kaotičnem jutru so se razmere na naših cestah umirile. Ostale teme: - Razmere na covidnih oddelkih ostajajo zahtevne, zdravstvene ekipe so izčrpane - Epidemija je podkrepila nujnost sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe - Notranji ministri Unije v Bruslju razpravljajo o obvladovanju migracij
Socialdemokrat Olaf Scholz je po glasovanju v parlamentu postal novi nemški kancler. Nemčija je tako obrnila novo poglavje v svoji novejši politični zgodovini, ki jo je v minulih dveh desetletjih najbolj zaznamovala Angela Merkel. Nova nemška vlada, v kateri so poleg socialdemokratov še zeleni in liberalci, bo svoje delo začela že drevi. Ostale teme: - Po enem mesecu v bolnišnicah manj kot tisoč covidnih bolnikov - Prvi bolniki bodo zdravilo proti covidu prejeli že v ponedeljek - Žičničarji pozdravili razpis za delno finančno pomoč države
Evropa je še vedno v primežu epidemije covida, število primerov okužbe s koronavirusom se v številnih državah hitro povečuje, hkrati se širi tudi najnovejša različica omikron. Evropski ministri za zdravje zato v Bruslju razpravljajo predvsem o aktualnih razmerah, omikronu, cepljenju in poživitvenem odmerku. V oddaji tudi: - Komisija za medicinsko etiko nima zadržkov glede uporabe molnupiravirja, na voljo bo v bolnišničnih lekarnah - S podpisom koalicijske pogodbe odprta pot za glasovanje o novi nemški vladi - Kitajska obsodilaameriški diplomatski bojkot olimpijskih iger v Pekingu in napovedala odločne ukrepe
Pristojni opozarjajo, da se zmanjševanje števila primerov okužbe s koronavirusom v populaciji še vedno ne pozna v bolnišnicah, kjer so razmere še naprej izjemno kritične. V ljubljanskem kliničnem centru je prostih le osem kovidnih postelj, od teh je za pet postelj še treba dobiti kader. Ostale teme: - Robert Golob za nenadni kadrovski cunami v energetiki obsodil SDS - V avstrijskem predlogu zakona o obveznem cepljenju predvidoma 600 evrov kazni za necepljene na vsake tri mesece - Nekdanji mjanmarski voditeljici Aung San Su Či štiri leta zapora
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob ta veselem dnevu kulture so znani prejemniki najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2022. Prešernovo nagrado prejmeta klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Ostali poudarki oddaje: - Krivulja na novo okuženih upada, število hospitaliziranih covidnih bolnikov še vedno visoko. - Novi predsednik avstrijske ljudske stranke in kandidat za kanclerja je Karl Nehammer. - Na nekaterih smučiščih po državi se je začela nova smučarska sezona.
Epidemične razmere se pri nas nekoliko umirjajo, danes so potrdili 500 primerov manj okužb kot pred enim tednom. Po svetu medtem zaradi strahu pred širjenjem nove različice virusa omikron povečujejo obseg testiranj, kar je povzročilo pomanjkanje testov za samotestiranje. Ostale teme: - Ob dražitvah energije v Mariboru župan Arsenovič napovedal 30 odstotne subvencije - Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz se umika iz politike - Umrl je Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik in minister
Razmere v covidnih oddelkih bolnišnic se nekoliko umirjajo, ugotavlja koordinator za covidne bolniške postelje Robert Carotta. Ob tem dodaja, da bi bile razmere v bolnišnicah ob višji precepljenosti prebivalstva bistveno boljše. Ostali poudarki oddaje: - Visoke cene ogrevanja odnesle direktorja Energetike Maribor, spremembe tudi v vrhu družbe Dravske elektrarne. - Policija v primeru krvavega strelskega napada na srednji šoli v Michiganu aretirala 15-letnika. - Slovenijo bo na 59-em beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da nova različica koronavirusa, imenovana omikron, predstavlja zelo veliko svetovno tveganje z morebitnimi hudimi posledicami. Kot pravijo v Ženevi, še vedno ostaja nejasno, kako nalezljiva in nevarna je. Države zato pozivajo k pospešitvi cepljenja in okrepitvi zdravstvenih sistemov. V Sloveniji za zdaj omikrona še niso odkrili. Ostali poudarki oddaje: - V Furlaniji-Julijski krajini poostreni protikoronski ukrepi. - Nadaljevanje pogajanj o iranskem jedrskem programu. - Zaradi snega v Solčavi približno 500 ljudi od pozno sinoči brez elektrike.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov