Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
6136 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ni še minil teden od uradnega začetka olimpijskih iger, pa ima Slovenija že komplet medalj. Vrsto izjemnih slovenskih nastopov je danes nadaljevala judoistka Tina Trstenjak, ki je v kategoriji do 63 kilogramov kljub težavam s hrbtom prišla vse do finala, v katerem je osvojila srebro. V oddaj tudi: - Različica koronavirusa delta pri nas v že skoraj vseh analiziranih vzorcih - Do konca meseca bo v Evropski uniji cepljenih 70 odstotkov odraslih - Severna in Južna Koreja ob 68-ti obletnici premierja obnovili komunikacijo
Začetek tedna je že zjutraj postregel z vrhunskim olimpijskim razpletom. Kanuist Benjamin Savšek je osvojil naslov olimpijskega prvaka v slalomu na divjih vodah, potem ko je v finalu prepričljivo premagal vso konkurenco. Odlično sm se odrezali tudi košarkarji, ki so v krstnem olimpijskem nastopu nadigrali Argentince. V oddaji tudi: - Ponudniki blaga in storitev od danes preverjajo izpolnjevanje pogojev PCT - V Franciji protesti zaradi sprejetja novih covidnih omejitev - V zasebnih šolah pozdravljajo zakonsko spremembo, ki prinaša 100-odstotno državno financiranje obveznega programa
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V Tokiu so se slovesno začele 32-ete olimpijske igre. Potem ko so jih lani preložili zaradi epidemije, jih tudi letos spremljajo mešani občutki prebivalcev, organizatorji pa ostajajo optimistični. Največji športni dogodek na svetu je, kot je dejal japonski cesar Naruhito, svetilnik upanja za novo prihodnost. Preostali poudarki oddaje: - Na prireditvah od danes obvezni pogoji PCT, preverjanje tudi z aplikacijo. - Novi predsednik upravnega odbora slabe banke postal Franci Matoz. - Evropski komisar Lenarčič o vladavini prava: škodljivo je spodkopavanje, ne pa opozorila na to početje.
Včeraj so pri nas ob nekaj več kot tisoč 400 opravljenih PRC-testih potrdili 69 okužb s koronavirusom. Pozitivnih je bilo 4,8 odstotka izvidov, kar je manj kot dan prej, ko jih je bilo 6,1 odstotka. V Sloveniji najverjetneje že prevladuje različica delta, ocenjujejo na Inštitutu Jožef Štefan. Nov val epidemije bomo zato lahko obvladovali le s cepljenjem in spoštovanjem omejitvenih ukrepov. Preostale teme oddaje: - V Dalmaciji od ponedeljka zaostreni omejitveni ukrepi zaradi koronavirusa - V hčerinskem podjetju Gorenja ukinjajo oddelek z več kot 400 zaposlenimi - Državna volilna komisija zavrača očitke o nepravilnostih na referendumskem glasovanju
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Okoljski ministri Evropske unije so v prvem delu neformalnega srečanja na Brdu pri Kranju izmenjali stališča o zakonodajnem podnebnem svežnju Pripravljeni na 55, ki ga je prejšnji teden predstavila Evropska komisija. Očitno je, da so razhajanja precejšnja, si bo pa po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka Slovenija prizadevala, da bodo med našim predsedovanjem naredili čim večji napredek v pogajanjih. Preostali poudarki oddaje: - Minister in stroka: covid je lahko nevaren tudi za mlajše, zato se cepite. - Odstop sekretarja ministra Dikaučiča posledica različnih pogledov. - Pri pospravilu pšenice nagaja vreme, letina ni najboljša.
Razmere po včerajšnjih nalivih in posledičnem naraščanju voda se umirjajo. Pristojni so začeli sanacijo predvsem na širšem območju Slovenj Gradca, kjer so prestopile bregove Oplotnica, Dravinja in Mislinja. Pozornost bo treba nameniti predvsem škodi na hudournikih. Uničenje je sicer povzročila tudi reka Radoljna v Lovrencu na Pohorju. Preostale teme oddaje: - Ustavno sodišče: Vladne prepovedi in omejevanja shodov so bili neustavni. - Drugi blok krške nuklearke dobil energetsko dovoljenje. - Avtoritarne vlade naj bi vohunile za novinarji, odvetniki in aktivisti.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Po sinočnjem burnem dogajanju v državnem zboru, ko je koalicija umaknila glasovanje o predlogu zakona o demografskem skladu in se na ponovljenem glasovanju izrekla proti vladnemu predlogu zakona o nalezljivih boleznih, se danes obeta še eno zanimivo glasovanje, potrjevanje kandidata za ministra brez listnice za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča. Kandidat je dopoldne uspešno prestal zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom. V oddaji tudi: - Novi boni se že lahko unovčujejo, tudi za nakup šolskih knjig - Na zahodu Nemčije ob poplavah obsežni plazovi, mrtvih že več kot 100 ljudi - Problem suše v spodnji Vipavski dolini zaradi sanacije Vogrščka vsaj na papirju rešen
Vstop v našo državo brez karantene je mogoč le s predložitvijo dokazila o prebolelosti, cepljenju ali testiranju. Barvni seznam držav namreč ne velja več, hkrati je vlada okrnila število izjem, ki lahko mejo prehajajo brez dokazil. Med njimi ni več dnevnih migranotv. Kot poudarjajo v sindikatu delavcev migrantov, je pogoj, da hitri test ne sme biti starejši od 48 ur, neživljenjski. Če jim vlada ne bo prisluhnila, napovedujejo proteste na meji. V oddaji tudi: Odnosi med Varšavo in Brusljem se zaostrujejo zaradi spornega poljskega disciplinskega senata vrhovnega sodišča. Najmanj 20 mrtvih in številni pogrešani v poplavah na zahodu Nemčije. Festival Jazz Cerkno z desetimi zasedbami prinaša raznoliko glasbo iz Evrope in Združenih držav Amerike.
Od jutri bo pri vstopu v državo treba predložiti potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju. Vlada pa je danes podaljšala dve izjemi, ki jima ne bo treba izpolnjevati pogoja PCT; to sta tranzit in mednarodni transport. Delovni migranti, ki nimajo dokazila o cepljenju ali prebolelosti, bodo morali predložiti negativni izvid testa, pri čemer hitri test ne sme biti starejši od 48 ur, kar številnim predstavlja težave. V oddaji tudi: Nove bone bo mogoče unovčiti predvidoma že ta teden. Delta različica najverjetneje v Evropi prevladujoča že avgusta. Protivladni protesti na Kubi zahtevali najmanj eno smrtno žrtev.
Število potrjenih okužb s koronavirusom se povečuje. Včeraj so ob tisoč 846 PCR-testih potrdili 84 okužb. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v državi zdaj 610 aktivnih primerov okužbe. Veliko novih primerov je uvoženih iz tujine. Pristojni mladostnike, ki se vračajo z maturantskih izletov, in tudi druge, ki dopustujejo v tujini, zato pozivajo, naj bodo ob vrnitvi dodatno previdni in se izogibajo stikom s starejšimi. Preostale teme oddaje: - V Grčiji in Franciji kmalu obvezno cepljenje za vse zdravstvene delavce. - Dva nekdanja vodilna v Alstomu zanikata krivdo za korupcijo pri TEŠ6. - Bo šoštanjska termoelektrarna kmalu delovala na les in lesno biomaso?
Volilke in volilci so na včerajšnjem referendumu prepričljivo zavrnili novelo zakona o vodah. Spreminjanje zakona tako najmanj eno leto ne bo možno. Ostale teme. - Na splošni maturi 96-odstotna uspešnost; vse možne točke doseglo 15 kandidatov - Vse več okužb med gorenjskimi maturanti, do zdaj potrjenih 27 - Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Borrell: Janševe izjave o Iranu niso stališče povezave
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Odstranitev skupine rumenih jopičev z alternativne proslave na Prešernovem trgu 25-ega junija je že pred pozivi protestnikov ukazalo vodstvo varovanja. To je ob predstavitvi ugotovitev odrejenega strokovnega nadzora danes sporočil generalni direktor policije Anton Olaj. Ob tem je dejal, da policisti niso obravnavali več kršitev pripadnikov protestne ljudske skupščine. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Tožilci: vlada je nezakonito razveljavila razpis za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev. - Na predčasnem glasovanju pred referendumom o zakonu o vodah rekordno število volilcev. - Litva na evropski meji z Belorusijo postavlja žično ograjo.
Neveljaven email naslov