Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6135 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
Pred prenovo plačnega sistema v javnem sektorju se je pojavil nov zaplet. Potem ko naj bi vlada in sindikati javnega sektorja danes parafirali vsebino kolektivne pogodbe in dogovorov, sindikati predlagajo, da se parafiranje prestavi na sredo. Kot navajajo, jim je namreč vladna stran vsaj v enem od plačnih stebrov za pregled dokumentov namenila premalo časa. Druge teme: - Kremelj: Pogovora med Putinom in Trumpom ni bilo. - Začetek podnebne konference Združenih narodov s pozivom k sodelovanju. - Kriminalisti po lanski železniški nesreči, v kateri sta umrla dva delavca, ovadili tri ljudi
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Konkurenčnost evropskega gospodarstva je po besedah predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela razlog za zaskrbljenost. Voditelji članic Evropske unije skušajo na neformalnem srečanju v Budimpešti uskladiti podrobnosti za sklenitev evropskega dogovora o konkurenčnosti. Med udeleženci sta tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde in avtor poročila o konkurenčnosti Evropske unije v prihodnje Mario Draghi. Ta meni, da je ukrepanje po ameriških predsedniških volitvah še nujnejše. Druge teme: - Vrstijo se obsodbe sinočnjega napada na izraelske nogometne navijače v Amsterdamu. - Parafirana še dva dokumenta v okviru pogajanj za reformo plač v javnem sektorju. - Sodniško društvo: napad na hišo brežiškega sodnika zavržno dejanje.
Slovensko kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos, ki naj bi prevzela resor za širitev Unije in podporo Ukrajini, je v Bruslju podrobno izprašal pristojni odbor. Med drugim je napovedala doslednost širitvenega procesa in možnost, da v prihodnjih treh letih končajo pristopna pogajanja s Črno goro in Albanijo. Poleg tega se zavzema za okrepitev sredstev podpore Kijevu. Druge teme: - Po razpadu nemške koalicije opozicija za glasovanje o zaupnici vladi še letos. - Bi drugi blok krške nuklearke lahko financirala Evropska investicijska banka? - V Cimosu stavkajo; stavko na Pošti je napovedal še drugi njihov sindikat.
Ameriški volivci so odločili. Januarja bo na tem položaju kot 47-i predsednik Združenih držav vnovič prisegel Donald Trump, ki je osvojil potrebno število elektorskih glasov. Trump pa je zmago razglasil že v predhodnem nagovoru svojih podpornikov. Obljubil je, da bodo popravili razmere na mejah in vse, kar je narobe z državo, ki bo pod njegovim vodstvom vstopila v zlato dobo. Republikanci so uspeh dopolnili z osvojitvijo večine v senatu, vodijo tudi v predstavniškem domu. Trumpu so medtem čestitali številni svetovni voditelji: - Slovenska predsednica in premier izpostavila pripravljenost na sodelovanje s Trumpom - V mariborskem Zdravstvenem domu si želijo več zanimanja za cepljenje proti gripi - Rejci drobnice na Bovškem zaskrbljeni zaradi napadov volkov
V Združenih državah Amerike poteka volilni dan. Volivke in volivci se na predsedniških volitvah odločajo med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in republikancem Donaldom Trumpom, prav tako pa izbirajo vse člane predstavniškega doma in tretjino senatorjev. Predčasno je glasovalo več kot 81 milijonov ljudi, ankete pa napovedujejo tesen izid. Nekateri volivci so med ključnimi vprašanji navedli razmere v gospodarstvu, migracijsko politiko in pravice žensk. Drugi poudarki: - V SDS napovedali interpelacijo finančnega ministra Boštjančiča. - Občine, prizadete v lanskih poplavah, zaradi stroškov sanacije opozarjajo na likvidnostne težave. - Med zahtevami Sindikata poštnih delavcev pred napovedano stavko tudi povečanje kadrovskega načrta.
Izrael je Organizacijo združenih narodov danes uradno seznanil z odstopom od sporazuma, s katerim je leta 1967 priznal Agencijo za palestinske begunce UNRWA. Kot je dejal izraelski zunanji minister Israel Kac, je Agencija v Gazi del težave in ne rešitve. Po njegovih besedah so Združenim narodom podali veliko dokazov trditve, da Hamas deluje v prostorih Agencije in da nekateri njegovi člani delajo zanjo, a svetovna organizacija ni ukrepala. OZN pa svari pred človekoljubno katastrofo. Drugi poudarki: - Slovenska industrija jekla skrajšuje delovni čas. - Goriva zunaj avtocest bodo od polnoči cenejša. - Začela se je policijska akcija Slovenija piha 0,0.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Za posledicami poplav, ki so vzhodno špansko pokrajino Valencio, pa tudi nekatere druge dele države prizadele po obilnem deževju, je umrlo več kot 60 ljudi, številni so razseljeni, poročajo lokalne oblasti. Gre za največ smrtnih žrtev v poplavah v Evropi po letu 2021, ko je v Nemčiji umrlo več kot 180 ljudi. Kot je v odzivu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, se reševalci še naprej trudijo pomagati, na pomoč je priskočila tudi Evropa. Solidarnost s Španijo je izrazila tudi naša država ter ponudila pomoč. drugi poudarki oddaje: - Inflacija oktobra na letni ravni nespremenjena, na mesečni za pol odstotka nižja - Kdo bo gradil eno od največjih naložb v koprskem pristanišču? - Šolarji v Murski Soboti spoznavajo čarobnost jeseni.
V izraelskih napadih v Gazi in Libanonu je danes življenje izgubilo najmanj 127 ljudi, kar pomeni, da je današnji dan eden najbolj smrtonosnih od začetka vojne. Še naprej se vrstijo odzivi na izraelsko prepoved delovanja agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, Hezbolah pa je imenoval novega vodjo. V oddaji tudi o tem: - Madžarski premier Orban na obisku v Gruziji volitve označil za poštene in demokratične - Strokovno srečanja NIJZ o absentizmu: pomembno prepoznavanja tveganj že pri delodajalcih - Izteka se mesec požarne varnosti. Kako zmanjšati tveganje za požar?
Znana je višina povprečnin za leti 2025 in 2026 - prihodnje leto bo približno 771 evrov, leto pozneje pa 775. Dogovor podpirajo v Združenju mestnih občin in Skupnosti občin. Ta bi si sicer želela višjega zneska, a meni, da je to največ, kar jim finančno ministrstvo lahko ponudi. Iz Združenja občin pa so sporočili, da ne bodo podpisali dogovora. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska naj bi v bolnišnici na severu Gaze aretirala 100 borcev Hamasa - Avtomobilski velikan Volkswagen načrtuje odpuščanje delavcev in zaprtje več tovarn - Več deset zaposlenih v ptujskem Agisu protestiralo pred zaklenjenimi vrati podjetja
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Premier Robert Golob je v državnem zboru odgovarjal na poslanska vprašanja. Izhodišča zanje so bile razmere v javnem sektorju, zamude pri nadgradnji mariborske onkologije, obdavčitev nepremičnin in napovedana odpuščanja v gospodarstvu. Predsednik vlade je med drugim zavrnil očitke, da so razmere v gospodarstvu vse slabše, in zatrdil, da je država pripravljena na krizo. Drugi poudarki: - Novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice bo Jože Podgoršek. - Izraelska razstrelitev več stanovanjskih stavb v Gazi terjala številne smrtne žrtve. - Bodo bovški osnovnošolci vendarle dobili primeren prostor za športno vzgojo?
Poslanke in poslanci v drugem branju obravnavajo predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju. O njem bodo glasovali v prihodnjih urah, potrditev naj ne bi bila pod vprašajem. Druge teme: - V Libanonu eno od najbolj silovitih izraelskih obstreljevanj doslej. - Dobitnica nagrade sáharov za svobodo misli venezuelska opozicija. - Mariborska univerza tarča obsežnega kibernetskega napada.
Kandidat za novega guvernerja Banke Slovenije je Anton Rop, nekdanji premier in finančni minister. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je predlog za njegovo imenovanje poslala v Državni zbor, ob tem pa poudarila, da je Rop izmed sedmih prijavljenih za položaj izkazal največ izkušenj s področja bančništva ter upravljanja in vodenja velikih sistemov doma in v tujini. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški zunanji minister Blinken: Izrael ima priložnost za končanje vojne v Gazi. - Na vrhu BRICS v ospredju zamisel o širitvi skupine in novem plačilnem sistemu med članicami. - V Šoštanju naj bi na seznam štirih objektov, namenjih za preselitev po lanski ujmi, dodali še 37.
Neveljaven email naslov