Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Misel na potovanje skozi čas že dolgo navdihuje pisce fantastične literature. Angleški pisatelj Herbert George Wells je leta 1895 napisal knjigo Časovni stroj ter z njo populariziral idejo o potovanju skozi čas s pomočjo mehanske tehnologije. To pa je po mnenju fizika Stephena Hawkinga, v resnici tudi možno. Vse kar potrebujete je črvina in veliki hadronski trkalnik oziroma raketo, ki gre zelo zelo hitro. Kam pa bi s časovnim strojem odpotovali učenci 4. A. razreda Osnovne šole Poljane iz Ljubljane, je zanimalo Leo Ogrin.
Nekatere navade živali smo ljudje prenesli v naš jezik, prenesen pomen takih izrazov pa pove o dejanjih in lastnostih oseb veliko več kot sto nevtralnih besed. Poje kot slavček, je počasen kot polž, sta dva izmed njih, tokrat pa se bomo z učenci z OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja iz Ljubljane in ornitologom Tomažem Miheličem spomnili na noja. Večkrat namreč za koga rečemo, da tišči glavo v pesek kot noj. Kaj to pomeni in ali noj res tišči glavo v pesek?
Turizem je zadnjih nekaj let ena izmed najhitrejše rastočih panog na svetu. Turistična zveza Slovenije letos že 30. leto zapored pripravlja festival za osnovnošolce z naslovom Turizmu pomaga lastna glava, o katerem bodo v jutrišnji oddaji Hudo! več povedali mladi gosti, ki bodo predstavili svoje projektne turistične naloge. Zdajle pa prisluhnimo, kako o turizmu razmišljajo Kristina, Analuna, Enja, Leon, Ajda in Ema z OŠ Miška Kranjca, ki jih je pred mikrofon povabila Tadeja Bizilj.
Moderen način življenja, sestavljen iz hitenja od enega do drugega opravila, ne pušča veliko časa za sprostitev in redno športno dejavnost. Ko se nato zaradi slabe vesti odločimo, da bomo z daljšo in bolj intenzivno telovadbo nadoknadili zamujeno, nas na naše pretiravanje hitro opomni bolečina v mišicah. Ta se včasih pojavi že med vadbo, veliko hujša pa je naslednji dan, ko na primer s težavo vstanemo iz postelje, se z muko usedemo na stol ali ko ne moremo dvigniti rok. Zakaj nas po športni aktivnosti bolijo mišice, bomo raziskali v današnji rubriki Dobro jutro, otroci. Pripravila jo je Andreja Gradišar, pravilen odgovor pa so poiskali profesor doktor Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in drugošolci iz OŠ Oskarja Kovačiča Ljubljana.
Zadnjih nekaj let se veliko govori o podnebnih spremembah. Pa veste na kaj točno se izraz nanaša? Podnebne spremembe zajemajo celoten sklop sprememb podnebja in ne zgolj ogrevanja ozračja, je pa res, da višja temperatura sproža spremembe mnogih lastnosti vremena in podnebja, kot so vetrovni vzorci, količina in razporeditev padavin, pogostost in vrsta ekstremnih vremenskih pojavov. Spremembe podnebja so se izrazito pokazale v poletju leta 2003. V Španiji in na Portugalskem je bilo zaradi vročine zelo veliko gozdnih požarov. V Sloveniji je bila izmerjena najvišja temperatura v zadnjih 100 letih, več kot 40°C so namerili ponekod, in Triglavski ledenik je skoraj izginil. V Grčiji so takrat našteli rekordno število vročih dni. V Franciji pa je zaradi vročinske kapi umrlo 15 000 otrok in starejših. O podnebnih spremembah pa je s četrtošolci OŠ Kolezija, za tokratno rubriko Dobro jutro, otroci!, razmišljala Lea Ogrin.
Ponedeljek zagotovo ni najljubši dan šolarjev. Po vikendu budilka spet zazvoni že pred 7. uro, ponavadi so ravno prvi dan v tednu na vrsti najtežji šolski predmeti, pouk pa traja vse do poznih popoldanskih ur. Kako lepo bi bilo, če bi bilo vsaj en dan v letu v šoli čisto vse po njihovih željah, so Tadeji Bizilj povedali Filip, Nil, Matic, Miha, Blažka in Arjana z Osnovne šole Poljane iz Ljubljane.
17. marca je dan svetnika, ki ga častijo na Irskem, kako se pripravljajo na St. Partick's Day in kaj Irce čaka 17. marca in še kakšen dan več, izveste v tokratni oddaji. V njej bomo sledili tudi popotnikoma, ki po Španiji pešačita in poskušata preživeti brez denarja. Odpravili se bomo tudi v Afriko, točneje v Tanzanijo, in izvedeli, da imajo tam pri dedovanju ženske manj pravic kot moški, še vedno je prisotno mnogoženstvo, pa tudi obrezovanje deklet.
Po podatkih leta 2012 opravljene raziskave Mediji v življenju slovenskih otrok, slednji najraje spremljajo televizijske vsebine. Namenjajo jim nekaj več 2 uri na dan, sledijo računalniške igre, ki jih igrajo nekaj več kot 1 uro na dan, na tretjem mestu je radio, ki mu posvečajo 40 minut dnevno. Veliko manj se ukvarjajo z branjem revij in še manj z branjem časopisov, ki se jim velikokrat zdijo dolgočasni in napisani za odrasle. Kakšen bi bil zanimiv časopis in kakšne vsebine bi objavili v njem, so Andreji Gradišar zaupali otroci, ki na ljubljanski OŠ Oskarja Kovačiča obiskujejo novinarski krožek.
Ustnice, še posebej takšne nasmejane, so eden od tistih delov obraza, ki najhitreje pritegne našo pozornost. Ustnice so tudi izjemno pomembne za zaznavanja dotika in temperature, saj se v njih nahaja ogromno živčnih končičev. Zanimivo pa je, da ima podobno kot prstne odtise, prav vsak človek edinstvene ustnice, ki jim ni mogoče najti enakih. V današnji rubriki Dobro jutro, otroci se bomo posvetili barvi tega dela obraza. Zakaj so ustnice rdeče- rožnate in ne kožnate barve, je Andreja Gradišar poskušala ugotoviti s pomočjo biologinje doktorice Tatjane Robič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in drugošolcev iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.
Prvi računalniki za osebno rabo so bili poslani na trg že v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Shranili so lahko le bornih 4100 znakov. Dodatne programe in podatke pa si lahko shranil kar na čisto običajni kasetofon. S takimi računalniki si ljudje niso mogli prav veliko pomagati, zato je tudi njihova priljubljenost na začetku le počasi rasla. Danes pa si življenja brez računalnikov in interneta ne znamo več predstavljati. V takem času lani, je imelo dostop do računalnika in spleta že 78% slovenskih gospodinjstev, dostop pa imajo praktično vsa gospodinjstva z otroki. Otroci danes torej odraščajo pred računalniškimi ekrani; ali je torej bolje uporabljati računalnik ali glavo, je zanimalo Leo Ogrin; odgovorili so ji četrtošolci iz Osnovne šole Ledina.
Srce v minuti utripne od 60- do 80-krat, če smo telesno aktivni pa do 200-krat. Tako lahko izračunamo, da v življenju človeka, ki živi 80 let, utripne približno 2,5 milijardkrat. O srcu bomo govorili tudi na dan žena, otroci iz OŠ Franceta Prešerna Ribnica, fiziologinja dr. Helena Lenasi z Inštituta za fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete in Špela Šebenik se bodo namreč vprašali, kdaj rečemo, da nam nekaj ali nekdo seže do srca?
Kaj je po vašem mnenju najbolj ključen izum, ki je zaznamoval človeštvo? Boste pogledali daleč nazaj v zgodovino in odgovorili kolo? Svet ne bi bil enak brez izuma elektrike? Je vse spremenil izum letala? Lea Ogrin je učence petega a razreda Osnovne šole Prule vprašala, kateri izumi pa so po njihovem mnenju najbolj pomembni izumi za človeštvo.
Otroci iz skupine Ptički iz Vrtca pod Gradom, enote Prule, zjutraj, ko se zbudijo, še enkrat pošteno zazehajo in potem pozdravijo nov dan! Prisluhnimo jim!
Najhitreje rastoči del našega telesa so lasje, ki jih ima povprečen človek od 100 do 150 tisoč. V davni preteklosti so imeli ljudje le kodraste lase, z mutacijo pa so se pojavili ravni. Ti so danes zaradi svoje lastnosti, da se laže mastijo in so zato bolj zdravi, pogostejši. Kaj je tisto, kar pri posamezniku določi, ali bo imel ravne ali kodraste lase, boste izvedeli v naslednjih minutah. Andreji Gradišar so pri iskanju odgovora pomagali biologinja doktorica Tatjana Robič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in drugošolci z Osnovne šole Oskarja Kovačiča iz Ljubljane.
V tokratni rubriki Dobro jutro, otroci! so otroci razmišljali o izven zemeljskem življenju. Lea Ogrin se je pogovarjala s četrtošolci z Osnovne šole Prežihovega Voranca o tem, ali po njihovem mnenju obstaja življenje v drugih galaksijah.
Življenje bi bilo lažje, če bi naše odločitve vedno prinašale le pozitivne posledice. A velikokrat ni tako. Včasih se dobrih pojavi tudi slaba stvar, čemur bi lahko vrekli nujno zlo. Za vsakega je to sicer nekaj drugega: za kakšnega učenca šola, za tistega, ki ne mara zelenjave, grah v rižoti, za delavca, ki opravlja njemu neljubo delo, služba. Kaj so o nujnem zlu povedali učenci iz Trebnjega in slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin?
Danes je 29. februar, dan, ki je v koledarju zapisan le vsake štiri leta. In današnjega dne se razveselijo predvsem vsi tisti, ki so na ta dan rojeni. To so tako imenovani smolčki. V Sloveniji je takšnih ljudi več kot 1300, po svetu pa kar več kot 4 milijone. Kdaj pa je potem smolček polnoleten, če njegov rojstni dan ne pride na prestopno leto? To je različno od države do države. V Sloveniji je to 1. marec, v Angliji pa 28. februar. No, kako pa bi bilo, če bi ljudje rojstni dan praznovali kar vsak dan v letu, so Tadeji Bizilj povedali Rebeka, Peter, Urška, Lana, Ema, Tia in Urban z OŠ Trebnje.
Počasi se končujejo zimske počitnice še za drugo polovico šolarjev – prva polovica je počitniško veselje delila že teden dni prej. Nekateri so počitnice izkoristili za smučanje, drugi za lenarjenje, tretji za igranje. Kako si počitniške dni predstavljajo najmlajši in čemu so počitnice sploh namenjene, so nam povedali Gal, Alina, Julija, Maks, Jaka in Ema iz skupine Ptički iz Vrtca pod Gradom.
Če ste danes ponoči bolj nemirno spali, ali pa če ste zjutraj, preden ste zapustili dom, hiteli od enega opravka do drugega in se tako kam udarili, se vam je na telesu morda pojavila kakšna modrica. Te nastanejo ob padcu ali udarcu, ko nam razpokajo kapilare, kri iz njih pa se razlije po podkožju. Zakaj pa modrice nato spreminjajo barvo, je vprašanje, ki mu posvečamo današnjo rubriko Dobro jutro, otroci. Andreji Gradišar so pri iskanju odgovora pomagali biologinja doktorica Tatjana Robič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in drugošolci iz OŠ Oskarja Kovačiča iz Ljubljane.
Slavnim ljudem danes pravimo tudi zvezdniki ali zvezde. Pa ste se kdaj vprašali od kod ravno ta izraz? Ena možna razlaga pravi, da so stari Grki in Rimljani verjeli, da se nesmrtna duša njihovih bogov nahaja v zvezdah in planetih. Tako želimo danes omogočiti nesmrtnost, vsaj v smislu pomnjenja, nekaterim izjemnim posameznikom. Pravijo, da pravih zvezd v Sloveniji ni, ker smo premajhni; a s to izjavo se ne strinjajo krtki in murnčki iz vrtca Ledina. Lea Ogrin jih vprašala kdo in kaj so zvezde.
Neveljaven email naslov