Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alzheimerjeva bolezen, katere svetovni dan obeležujemo danes, je eden izmed najpogostejših vzrokov za pojav demence pri ljudeh. Ta ob drugih težavah povzroča tudi izgubo spomina. Ker je spomin za naše normalno življenje zelo pomemben, je Aleš Ogrin na sklepni prireditvi projekta Mestne knjižnice Ljubljana, Poletavci, poletni bralci, Lino, Mojco, Tino in Niko vprašal, ali se tudi njim kdaj zgodi, da izgubijo spomin in na kaj pozabijo.
Alzheimerjeva bolezen, katere svetovni dan obeležujemo danes, je eden izmed najpogostejših vzrokov za pojav demence pri ljudeh. Ta ob drugih težavah povzroča tudi izgubo spomina. Ker je spomin za naše normalno življenje zelo pomemben, je Aleš Ogrin na sklepni prireditvi projekta Mestne knjižnice Ljubljana, Poletavci, poletni bralci, Lino, Mojco, Tino in Niko vprašal, ali se tudi njim kdaj zgodi, da izgubijo spomin in na kaj pozabijo.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Alzheimerjeva bolezen, katere svetovni dan obeležujemo danes, je eden izmed najpogostejših vzrokov za pojav demence pri ljudeh. Ta ob drugih težavah povzroča tudi izgubo spomina. Ker je spomin za naše normalno življenje zelo pomemben, je Aleš Ogrin na sklepni prireditvi projekta Mestne knjižnice Ljubljana, Poletavci, poletni bralci, Lino, Mojco, Tino in Niko vprašal, ali se tudi njim kdaj zgodi, da izgubijo spomin in na kaj pozabijo.
Alzheimerjeva bolezen, katere svetovni dan obeležujemo danes, je eden izmed najpogostejših vzrokov za pojav demence pri ljudeh. Ta ob drugih težavah povzroča tudi izgubo spomina. Ker je spomin za naše normalno življenje zelo pomemben, je Aleš Ogrin na sklepni prireditvi projekta Mestne knjižnice Ljubljana, Poletavci, poletni bralci, Lino, Mojco, Tino in Niko vprašal, ali se tudi njim kdaj zgodi, da izgubijo spomin in na kaj pozabijo.
Mediji ponujajo raznovrstne vsebine, ki pritegnejo različne poslušalce, bralce oziroma gledalce. Nekaterim so bližje novice iz lokalnega okolja, drugim zunanja politika, tretji radi prebirajo oziroma poslušajo o kulturi ali športu. Katere novice pa spremljajo mladi? Svoje preference so devetošolci Osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice povedali Dominiki Ahačič.
Kdaj rečemo, da je nekdo hraber kot lev, nam bodo povedali otroci z OŠ Miroslava Vilharja Postojna, biologinja Irena Furlan iz ljubljanskega živalskega vrta pa nam bo razkrila, kakšne živali sploh so levi.
Kdo je "faca"? Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pravijo takole. Faca je, pogovorno, zlasti v sproščenem ožjem krogu, prednja stran glave. Dodajajo, da "faca" lahko s prilastkom pomeni osebo ne glede na spol ter človeka kot nosilca za okolje zanimivih, posebnih lastnosti in kake posebne, izbirne, navadno pozitivne značilnosti. Kaj "faca" pomeni v očeh mladih, so Moniki Kern povedali učenci 6. A razreda Osnovne šole Stražišče Kranj.
Metuljčki v trebuščku, prva ljubezen in prvi poljubi – se še spomnite vsega tega? Kam ste odšli na prvi zmenek, ste bili vi tisti, ki ste dali pobudo … Mislite, da je danes najstniško osvajanje še tako, kot je bilo včasih ... O tem, kako pokazati dekletu ali fantu, da ti je všeč, se je Tadeja Bizilj pogovarjala s šolarji iz Preserja.
Pred četrt stoletja Slovencem ni primanjkovalo samozavesti, danes pa je situacija nekoliko drugačna, saj se zdi, da ljudje vse težje najdejo razloge za optimizem. A kljub vsemu otroci dobro vedo, da se samozavest lahko izraža na različne načine, kakšne, je pri učencih 4. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani poizvedela Polona Žučko.
V vsaki skodelici kave se skriva zgodovina. V njej se skriva legenda o etiopskemu pastirju ter njegovih ovcah, nenadoma zelo živahnih zaradi zaužitih semen kave. Ali pa zgodba o kavi, ki so jo na Finskem hranili v lekarni ter jo imeli za zdravljenje glavobola, depresije ter srčnih bolezni. Kava je ključna tudi za številna umetniška dela, od Bachove Kavne Kantate do Cankarjeve Skodelice kave. In kava je ključna tudi za marsikatero lepše jutro odraslih. Zakaj odrasli pijejo kavo, so Gei Saje povedali prvošolci osnovne šole Majde Vrhovnik.
Ne bomo sicer ugotavljali, ali ima izraz muhasto vreme kakršno koli povezavo z nadležnimi žuželkami, bomo pa govorili o tem, ali je april, kar zadeva vreme, najbolj muhast mesec? Kakšno je sploh muhasto vreme, je Špela Šebenik vprašala Aljo, Jakoba, Jureta in Marka z 2. OŠ Slovenska Bistrica, zakaj je april pregovorno mesec, ko se vreme najbolj spreminja, pa Andreja Velkavrha z Agencije RS za okolje.
Za nami je praznični vikend, ko kristjani praznujejo svoj največji praznik. Ker je velikonočni ponedeljek dela prost dan, večini odraslih danes ni treba v službo. Otroci pa bodo na različne načine izkoristili podaljšan vikend. Nekateri se bodo odločili za izlet ali obisk, drugi pa se bodo igrali ali šli na krajši sprehod. Kaj vse delajo na sprehodu, so četrtošolci iz Osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani povedali Betki Burger.
Matematika je predmet, pri katerem moramo za njeno dobro poznavanje narediti čim več računskih vaj. Vse se začne s poznavanjem števil, nato pa sledi spoznavanje zapletenejših računskih operacij, pri katerih moramo poznati tudi potek postopka, da na koncu dobimo pravilen rezultat. In kako se lahko računanja naučimo, so Alfredu Geiu (izg. Džeju) povedali tretješolci iz OŠ Maksa Pečarja v Ljubljani.
Dandanes nam trgovci poskušajo na vsak način sporočiti zakaj so najboljši. Nekateri se oglašujejo kot najugodnejši, drugi kot najkvalitetnejši, tretji pa kot najbolj priljudni. Katera od lastnosti pa po mnenju otrok naredi najboljšega trgovca, je Alfred Gei povprašal tretješolce z Osnovne šole Maksa Pečarja v Ljubljani.
Dan, ki je namenjen temu, da se s kom pošalimo ali da si privoščimo šalo na njegov račun, poznamo že dolgo, teorij o tem, kako se je vse skupaj začelo, pa je več. Ena na primer pravi, da je Ludvika XIV. na ta dan leta 1713 dvorni norček tako potegnil za nos, da je francoski kralj 1. april razglasil za praznik norcev in lažnivcev. Druga razlaga išče korenine tega običaja v srednjem veku, ko so novo leto še praznovali okoli enakonočja, točneje 25. marca, praznovanje pa je trajalo ves teden. Ko so v 16. stoletju novo leto začeli obeleževati 1. januarja, so se iz tistih, ki so še vztrajali na starem datumu, posmehovali. Toliko o začetkih tega praznika, mi pa poslušajmo, kaj pomeni briti norce. Ugotovili smo, da ima ta izraz bolj negativen prizvok, kot če rečemo, da koga potegnemo za nos. Tudi otroci z OŠ Miroslava Vilharja Postojna vedo, da je treba zelo pazljivo in spoštljivo briti norce iz koga, saj lahko hitro prekoračimo mejo. Dobro jutro, otroci je tokrat pripravila Špela Šebenik.
Davčna oaza, le kaj je to? Je to morda zeleni otok sredi puščave, kjer namesto kokosov s palm padajo davki? Strokovnjaki pravijo, da so davčne oaze države, ki za dohodke, dobičke in premoženje ne zaračunajo davkov ali pa so ti veliko nižji kot v večini drugih držav. Takih oaz je na svetu več kot 40! Tretješolci z Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani so svoje ideje o davčni oazi zaupali Manci Udovič.
Roko na srce, prav vsak izmed nas je sem in tja malce neroden. In s tem ni prav nič narobe. Večkrat si naša nerodnost zasluži celo naval smeha, modrico ali pa ploho manj lepih besed. Neroda je, kot navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika, nespreten, neiznajdljiv človek, besedo pa lahko uporabimo tudi kot psovko, »zakaj pa ne pozdraviš, neroda nerodna,« so še zapisali. In koliko nerode se skriva med učenci 5. A razreda Osnovne šole Stražišče iz Kranja? Svoje nerodne trenutke so zaupali Moniki Kern.
Dan za spremembe je vseslovenska humanitarna in prostovoljska akcija, ki bo potekala jutri (28. marec). Z akcijo prebivalce Slovenije nagovarjajo, da stopijo iz ustaljenih smernic, zavihajo rokave in za en dan postanejo prostovoljci in pomagajo. Kaj pa je pomoč oziroma kako lahko nekomu pomagaš, so Dejanu Petku povedali učenci z Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani.
Slovar Slovenskega knjižnega jezika definira znanje kot celoto podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem. Danes je v družbi znanje ena izmed najbolj cenjenih vrednot, česar se zavedajo tudi otroci. Četrtošolci iz Osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani imajo zanimive odgovore na to, kaj vse je znanje. Z njimi je poklepetala Betka Burger.
Gospodinjskih opravil se otroci učijo od svojih staršev, babic in dedkov. Velikokrat so najbolj pridne pri opravljanju gospodinjskih opravil prav naše mame, ki danes praznujejo svoj dan. S tretješolci Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani se je Manca Udovič pogovarjala o delitvi gospodinjskih opravil pri njih doma.
Med našim spoznavanjem besednih zvez s prenesenim pomenom se bomo seznanili s tem, kaj pomeni trobiti v isti rog. Za učence II. OŠ Slovenska Bistrica je bil to nekoliko trši oreh kot frazemi, ki smo jih spoznali do zdaj. Razložiti nam ga bo pomagala Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Vsako leto 23. marca Svetovna meteorološka organizacija in njenih 191 članic, med njimi je tudi Slovenija, praznuje svetovni dan meteorologije. Letos v ospredje postavljajo znanje o podnebnih spremembah, ki je temelj za sprejemanje ustreznih ukrepov, s katerimi bi blažili negativne posledice. Zato je Dominika Ahačič med učenci Osnovne šole Lom pod Storžičem preverila, kaj vse že vejo o podnebnih spremembah.
V sredo so se v Celju zbrali najboljši mladi literati 8. in 9. razredov osnovnih šol iz cele Slovenije. Sodelovali so na srečanju Roševi dnevi. Zmagovalce natečaja boste spoznali v jutrišnji oddaji Hudo, ki bo na sporedu med deveto in deseto, za rubriko Dobro jutro otroci pa so drugošolci povedali Lei Ogrin, kdo je pisatelj.
V Planici so že nekajkrkrat s skoki dosegli rekordne daljave, tudi naši športniki so v dolini pod Poncami dosegali vrhunske rezultate. Na zaletišču planiške letalnice bo danes v kvalifikacijah kar 13 Slovencev. Zaradi same mogočnosti letalnice, odličnih zmožnosti naših športnikov in velikega obiska bi lahko tekmovanje v Planici bil kar športni praznik. Na včerajšnjem Kulturnem bazarju, ki je potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani, je Alfred Gei pri osnovnošolcih preveril zakaj bi lahko tekmovanju v Planici rekli tudi športni praznik.
Neveljaven email naslov