Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovalci univerze v ameriškem Michiganu so lani objavili raziskavo v kateri so ugotovili, da obstaja povezava med dobrimi sosedskimi odnosi in zdravim srcem. Če se torej čutimo sprejete in povezane z drugimi v lokalni skupnosti, zmanjšamo tveganje za srčni infarkt. Kakšni so dobri sosedi in zakaj so pomembni tudi dobri sosedski odnosi z drugimi državami, so Lei Ogrin povedali drugošolci Osnovne šole Prežihovega Voranca.
Raziskovalci univerze v ameriškem Michiganu so lani objavili raziskavo v kateri so ugotovili, da obstaja povezava med dobrimi sosedskimi odnosi in zdravim srcem. Če se torej čutimo sprejete in povezane z drugimi v lokalni skupnosti, zmanjšamo tveganje za srčni infarkt. Kakšni so dobri sosedi in zakaj so pomembni tudi dobri sosedski odnosi z drugimi državami, so Lei Ogrin povedali drugošolci Osnovne šole Prežihovega Voranca.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Raziskovalci univerze v ameriškem Michiganu so lani objavili raziskavo v kateri so ugotovili, da obstaja povezava med dobrimi sosedskimi odnosi in zdravim srcem. Če se torej čutimo sprejete in povezane z drugimi v lokalni skupnosti, zmanjšamo tveganje za srčni infarkt. Kakšni so dobri sosedi in zakaj so pomembni tudi dobri sosedski odnosi z drugimi državami, so Lei Ogrin povedali drugošolci Osnovne šole Prežihovega Voranca.
Raziskovalci univerze v ameriškem Michiganu so lani objavili raziskavo v kateri so ugotovili, da obstaja povezava med dobrimi sosedskimi odnosi in zdravim srcem. Če se torej čutimo sprejete in povezane z drugimi v lokalni skupnosti, zmanjšamo tveganje za srčni infarkt. Kakšni so dobri sosedi in zakaj so pomembni tudi dobri sosedski odnosi z drugimi državami, so Lei Ogrin povedali drugošolci Osnovne šole Prežihovega Voranca.
Je odličen ribič. Njegova stopala spominjajo na veslo. Je narodni simbol Romunije, po njem pa se imenuje tudi znano nemško podjetje, ki izdeluje pisarniški material. Že veste o kom so Liani Buršič razlagali učenci 4. razreda OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin?
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni - ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
Pravijo, da se po jutru dan pozna. Ob 6h in 40 minut si zato vzemite 2 minuti časa, da prisluhnete nasvetom najmlajših. Kaj bi morali početi vsak dan, če želimo biti srečni, so Lei Ogrin razložili drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana.
V tokratni rubriki Dobro jutro, otroci smo govorili o tem, kaj pomeni, da nam poči film, in izvedeli, kako vzkipljivi so naši mladi sogovorniki.
V nedeljo se začenja evropski teden mobilnosti, ki se bo končal naslednjo soboto z dnevom brez avtomobila. Promet je eden glavnih virov onesnaževanje zraka, vzrok podnebnih sprememb in številnih poškodb, zato moramo biti na cesti res previdni. Do cilja imamo na voljo veliko možnosti, z uporabo koles, skirojev in rolerjev pa ob tem, da nekam hitro pridemo, poskrbimo tudi za rekreacijo. Katero obliko prevoznih sredstev na poti v šolo uporabljajo tretješolci z OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane in kako pazijo na cesti, je zanimalo Tadejo Bizilj.
So mehkužci, ki se najraje zadržujejo na koralnih grebenih. So med najinteligentnejšimi nevretenčarji in slovijo po spretnem, kamuflažnem izogibanju naravnim sovražnikom. Uganete, o kateri živali so Liani Buršič pripovedovali učenci 4. razreda OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin?
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Učenci so v roke že prijeli šolske knjige, mi pa v našem ponedeljkovem raziskovanju slovenskega jezika poglejmo, kaj pomeni, če nekoga beremo kot odprto knjigo ...
Ura je 6.45, pravi čas, da na Prvem zaželimo dobro jutro tudi najmlajšim. Vsak dan med tednom se z novim šolskim letom zbujamo z njimi, slišimo njihova zanimiva razmišljanja o najrazličnejših stvareh in domišljijske odgovore, ki presenetijo tudi marsikaterega odraslega. Tretješolci iz ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca so Tadeji Bizilj povedali, kakšna so jutra, zdaj, ko se je spet začel pouk, pri njih doma – prisluhnimo jim.
Čeprav s precejšnjimi težavami, se da sipe tudi udomačiti. Kot hišni ljubljenčki nas precej spominjajo na mačke: veliko počivajo, lovijo gibajoči se plen in prosjačijo za hrano. Ne da se jih popolnoma ukrotiti in svoje lastnike prenašajo predvsem zaradi udobnega življenja. Za sipe je značilna tudi sipina kost. Ta je zgrajena iz kalcijevega karbonata in je porozna. Sipa lahko s spreminjanjem razmerja med plinom in tekočino v kosti uravnava svojo plovnost in se, če želi, lahko tudi potopi. Sipine kosti so se tradicionalno uporabljale kot kalup za ulivanje drobnega nakita. Danes pa jih bolj poznamo kot trd material za papige in druge ptice v kletkah; na katerih si ostrijo kljun, služijo pa jim tudi kot vir kalcija. Tokrat nam bodo o tej morski kameleonki pripovedovali učenci 4. razreda OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, Petra Hrovatin. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Danes je petek, 22. junij, dan, ki so ga zelo nestrpno čakali vsi šolarji. Medtem ko so se devetošolci že prejšnji teden poslovili od šolskih klopi, se danes šolsko leto končuje tudi za vse ostale, ki so bili uspešni. Kakšen bo današnji dan, kakšni so njihovi počitniški načrti in kako ter kje bi preživeli svoje sanjske počitnice, so Tadeji Bizilj povedali Ádel, Živa in Amelie iz Osnovne šole Šentvid. Tudi oddaja Dobro jutro, otroci gre z današnjim dnem na počitnice, saj si bodo mladi poslušalci med njimi zagotovo privoščili tudi kakšno urico ali dve jutranjega spanca več. Se slišimo zopet 3. septembra, ko bomo skupaj pozdravili novo šolsko leto in vas ob 6.45 zopet zbujali vsak dan med tednom z zanimivimi temami, razmišljanji in odgovori otrok na najrazličnejša vprašanja.
Devetošolci že uživajo v brezskrbnih počitnicah, pa tudi za vse ostale učence je to šolsko leto že pri koncu. Testov ni več, ocene so večinoma že zaključene. Marsikomu od mladih, pa tudi njihovim staršem, se je že odvalil kamen od srca. Več o tem izrazu pa učenci iz Osnovne šole Dobravlje.
Še dva tedna ločita šolarje do konca letošnjega šolskega leta in večina od njih je z mislimi že na počitnicah. Domišljija petošolcev iz OŠ Matije Čopa iz Kranja sploh v tem že skorajda brezskrbnem času ne pozna meja. To so dokazali s svojimi odgovori, ko jih je Tadeja Bizilj povprašala, na kateri planet v našem osončju bi odpotovali in kaj bi tam počeli. Prisluhnimo, kaj so povedali …
Spomladi smo velikokrat na vrtu, marsikaj je treba poskrbeti, da vrtnine ali drugi izdelki na njivah dobro rastejo. Če na našo obdelovalno površino slučajno pride nepovabljen gost, nismo najbolj navdušeni … V jezikovno obarvani ponedeljkovi rubriki smo to situacijo prenesli v jezik in z mladimi iz OŠ Dobravlje govorili o frazemu hoditi komu v zelje.
Neveljaven email naslov