Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji ena šolska ura traja 45 minut. Ste se kdaj vprašali zakaj ravno 45 minut? Skrajšanje šolske ure, s 60 na 45 minut, je oktobra 1911 uvedel pruski minister za kulturo August von Trott zu Solz. Dotlej je šolska ura trajala kot običajna ura, torej 60 minut, pouk pa se je odvijal tako dopoldne kot popoldne. Zaradi pogostih pritožb učiteljev, da imajo učenci, zlasti popoldne, težave s koncentracijo, je von Trott zu Solz ukinil popoldanski pouk. Da pa bi obdržal enako število ur pouka, je šolsko uro skrajšal za 15 minut.
Da 45-minutne šolske ure niso same po sebi umevne pa kažejo naslednji primeri: v Avstriji šolska ura praviloma traja 50 minut, medtem ko v Franciji, Italiji, na Nizozemskem in v ZDA dolžina šolskih ur variira med 50, 60 in 90 minutami. Raziskave kažejo, da se pri pouku, ki traja po načelu 90-minutnih učnih ur oz. blokov, obseg naučenega skoraj podvoji, medtem ko je število poškodb učencev (zaradi aktivnosti med številčnejšimi odmori ipd.) manjše za 80 odstotkov. Dodatni učinek takšne organizacije pouka pa je tudi privajanje na študij in visokošolski način dela, kjer je običajno, da predavanja trajajo uro in pol. Kako dolga pa bi morala biti šolska ura po mnenju tretješolcev iz OŠ Prule v Ljubljani, je zanimalo Leo Ogrin.
V Sloveniji ena šolska ura traja 45 minut. Ste se kdaj vprašali zakaj ravno 45 minut? Skrajšanje šolske ure, s 60 na 45 minut, je oktobra 1911 uvedel pruski minister za kulturo August von Trott zu Solz. Dotlej je šolska ura trajala kot običajna ura, torej 60 minut, pouk pa se je odvijal tako dopoldne kot popoldne. Zaradi pogostih pritožb učiteljev, da imajo učenci, zlasti popoldne, težave s koncentracijo, je von Trott zu Solz ukinil popoldanski pouk. Da pa bi obdržal enako število ur pouka, je šolsko uro skrajšal za 15 minut.
Da 45-minutne šolske ure niso same po sebi umevne pa kažejo naslednji primeri: v Avstriji šolska ura praviloma traja 50 minut, medtem ko v Franciji, Italiji, na Nizozemskem in v ZDA dolžina šolskih ur variira med 50, 60 in 90 minutami. Raziskave kažejo, da se pri pouku, ki traja po načelu 90-minutnih učnih ur oz. blokov, obseg naučenega skoraj podvoji, medtem ko je število poškodb učencev (zaradi aktivnosti med številčnejšimi odmori ipd.) manjše za 80 odstotkov. Dodatni učinek takšne organizacije pouka pa je tudi privajanje na študij in visokošolski način dela, kjer je običajno, da predavanja trajajo uro in pol. Kako dolga pa bi morali biti šolska ura po mnenju tretješolcev iz OŠ Prule v Ljubljani, je zanimalo Leo Ogrin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
V Sloveniji ena šolska ura traja 45 minut. Ste se kdaj vprašali zakaj ravno 45 minut? Skrajšanje šolske ure, s 60 na 45 minut, je oktobra 1911 uvedel pruski minister za kulturo August von Trott zu Solz. Dotlej je šolska ura trajala kot običajna ura, torej 60 minut, pouk pa se je odvijal tako dopoldne kot popoldne. Zaradi pogostih pritožb učiteljev, da imajo učenci, zlasti popoldne, težave s koncentracijo, je von Trott zu Solz ukinil popoldanski pouk. Da pa bi obdržal enako število ur pouka, je šolsko uro skrajšal za 15 minut.
Da 45-minutne šolske ure niso same po sebi umevne pa kažejo naslednji primeri: v Avstriji šolska ura praviloma traja 50 minut, medtem ko v Franciji, Italiji, na Nizozemskem in v ZDA dolžina šolskih ur variira med 50, 60 in 90 minutami. Raziskave kažejo, da se pri pouku, ki traja po načelu 90-minutnih učnih ur oz. blokov, obseg naučenega skoraj podvoji, medtem ko je število poškodb učencev (zaradi aktivnosti med številčnejšimi odmori ipd.) manjše za 80 odstotkov. Dodatni učinek takšne organizacije pouka pa je tudi privajanje na študij in visokošolski način dela, kjer je običajno, da predavanja trajajo uro in pol. Kako dolga pa bi morala biti šolska ura po mnenju tretješolcev iz OŠ Prule v Ljubljani, je zanimalo Leo Ogrin.
V Sloveniji ena šolska ura traja 45 minut. Ste se kdaj vprašali zakaj ravno 45 minut? Skrajšanje šolske ure, s 60 na 45 minut, je oktobra 1911 uvedel pruski minister za kulturo August von Trott zu Solz. Dotlej je šolska ura trajala kot običajna ura, torej 60 minut, pouk pa se je odvijal tako dopoldne kot popoldne. Zaradi pogostih pritožb učiteljev, da imajo učenci, zlasti popoldne, težave s koncentracijo, je von Trott zu Solz ukinil popoldanski pouk. Da pa bi obdržal enako število ur pouka, je šolsko uro skrajšal za 15 minut.
Da 45-minutne šolske ure niso same po sebi umevne pa kažejo naslednji primeri: v Avstriji šolska ura praviloma traja 50 minut, medtem ko v Franciji, Italiji, na Nizozemskem in v ZDA dolžina šolskih ur variira med 50, 60 in 90 minutami. Raziskave kažejo, da se pri pouku, ki traja po načelu 90-minutnih učnih ur oz. blokov, obseg naučenega skoraj podvoji, medtem ko je število poškodb učencev (zaradi aktivnosti med številčnejšimi odmori ipd.) manjše za 80 odstotkov. Dodatni učinek takšne organizacije pouka pa je tudi privajanje na študij in visokošolski način dela, kjer je običajno, da predavanja trajajo uro in pol. Kako dolga pa bi morali biti šolska ura po mnenju tretješolcev iz OŠ Prule v Ljubljani, je zanimalo Leo Ogrin.
Osnovnošolci s Pragerskega veliko svojega prostega časa preživijo z družinskimi člani in jim včasih tudi ponagajajo. Najpogosteje jezijo svoje starše, za potegavščine pa uporabljajo tudi plišaste igrače. Najmanj jim dišijo pospravljanje, učenje in dolgočasna hišna opravila.
Danes je 1. april, dan, ko so dovoljene najrazličnejše norčije in potegavščine. Ta neuradni praznik sicer izvira iz 18. stoletja, ko se je dvorni norček pošalil iz francoskega kralja Ludivka XIV. Kako se bodo na današnji dan pošalili iz vseh okoli sebe in katere so njihove najljubše šale, so Alešu Ogrinu, še preden so se šole zaprle, povedali otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Izbor najboljših izjav tega tedna, ko so najmljaši razmišljali o tem, kaj je gospodarska rast, kaj dela natakar in kako mamico razveseliti na materinski dan.
Čas je za potep. Ne gremo sicer daleč, za slabi dve minuti se boste z oddajo Dobro jutro, otroci namreč preselili v Italijo. Učence z OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec smo vprašali, kaj vse vedo o tej državi. Oddaja je bila posneta že pred težavami z epidemijo.
Danes je materinski dan. Čeprav bo zaradi razmer zunaj vsaj do nekaterih daril težje priti, imajo najmlajši še vedno veliko idej o tem, kako bodo razveselili svoje mame. Te ideje so nam – še pred zaprtjem šol – zaupali otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Čeprav so v teh dneh restavracije in lokali zaprti in so vsi tamkajšnji delavci, od natakarjev do kuharjev doma pa smo še pred trenutnim stanjem, ko so doma tudi šolarji, obiskali Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta V Radovljici. Z najmlajšimi se je Tadeja Bizilj pogovarjala o poklicu natakarja, prisluhnimo, kaj so povedali …
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o besedi karantena, o delu čevljarja in o tem, kakšen šport so smučarski skoki. Vse pogovore smo seveda posneli, še preden so šole zaprla svoja vrata. Na vrsti je rubrika Tedenski aktualni DJO.
Če bi vse teklo po ustaljenem ritmu, bi se danes s preizkusom planiške velikanke v dolini pod Poncami začelo svetovno prvenstvo v poletih. Tja bi šli tako stari kot mladi, slednji predvsem jutri, saj so četrtkove kvalifikacije že tradicionalno namenjene ogledu otrok. Polete bi zagotovo spremljali tudi otroci iz Smučarskega kluba Zagorje, sekcije za skoke, ki trenirajo v Kisovcu. Že pred časom se je pri njih oglasila Andreja Gradišar, ki jih je med drugim vprašala, zakaj so se odločili za ta šport.
Karantena je osamitev zaradi suma okuženosti, piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ker vemo, da imamo že odrasli včasih težavo pri razumevanju zdravstvenih izrazov, nas je zanimalo, kako poznana je beseda pri najmlajših. Pred dnevi, ko v Sloveniji še ni bilo okuženih s koronavirusom, smo se o tem pogovarjali z učenci OŠ Boštanj.
V naslednjih minutah boste slišali nekaj najbolj iskrivih izjav naših najmlajših poslušalcev. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se med tednom z njimi pogovarjali o Rusiji, enakopravnosti, poklicu odvetnika, tem, kaj dela slikar in kako se pripravi dobro kosilo. Tokrat so bili naši sogovorniki otroci iz Radovljice, Kamnika, Kranja, Bohinjske Bistrice in Pirana. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj.
Lonci, začimbe in prave sestavine. To je vse, kar potrebujejo tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran, da skuhajo okusno kosilo. In ker jim gre kuhanje dobro od rok, jim tudi pametnih nasvetov ne zmanjka. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.
Z otroki z OŠ Jakoba Aljaža Kranj bomo odpotovali do Rusije in raziskovali največjo državo na svetu.
Na današnji dan leta 1962 je umrl slovenski slikar in grafik Vladimir Lamut. Ob tej obletnici so otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica razmišljali, kako se slikar loti ustvarjanja in kako išče ideje za svoje ustvarjanje.
O tem, kakšno je delo odvetnika z otroki iz OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice.
S tretješolci z OŠ Frana Albrehta Kamnik smo se pogovarjali o tem, kaj je enakopravnost? Kakšne pravice so skupne vsem in kaj je enakopravnost v šoli?
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o besedi sporazum, delu medicinskih sester in zdravstvenikov, o tem, kako nekdo postane kralj, odpravili so se tudi v Francijo in za konec tedna pospravljali razred. Pred nami je rubrika Tedenski aktualni DJO, v kateri boste slišali otroke iz Kamnika, Radovljice, Bohinjske Bistrice, Boštánja in Pirana.
Preden otroci zapustijo šolo in odidejo domov, je potrebno razred tudi pospraviti. Za tretješolce iz Osnovne šole Cirila Kosmača Piran to ni nikakršen problem, saj se učijo pospravljanja razreda že vse od prvega razreda. In ker so pri tem tudi izredno pridni, jim nasvetov ne zmanjka. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.
Neveljaven email naslov