Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Telo morskih levov je izrazito hidrodinamično. Njegove plavuti oziroma prednje in zadnje noge, zelo malo gledajo iz telesa in to, kar vidimo je v bistvu samo dlan in stopalo, ki je preoblikovano v plavut ter mu pomaga pri plavanju. Celotno telo je oblikovano v obliki torpeda in vse na njegovem telesu je narejeno tako, da je čim hitrejši v vodi. Najhitrejša vrsta tjulnja, morski levi so pravzavprav tjulnji, je kalifornijski morski lev, ki doseže hitrost do 40 kilometrov na uro. Morski lev se lahko, ko išče hrano, potopi prek 200 metrov globoko, pod vodo pa lahko ostane v povprečju od 10 do 20 minut. Živijo v kolonijah, ki lahko štejejo tudi več tisoč živali. Ni nobenega konkretnega dokaza, ki bi pričal o tem, da morski levi, tako kot morska sesalca delfin in kit, uporabljajo eholokacijo, zato pa vendarle slišijo bolje pod vodo kot na kopnem in sicer zvoke do 40 kHz. Da bi slišali kaj so o teh plavalnih mojstrih povedali 6 in 7 letni obiskovalci delavnic v ljubljanskem živalskem vrtu in biologinja, vodnica v ZOO-ju, Petra Hrovatin, pa prisluhnite posnetku. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Telo morskih levov je izrazito hidrodinamično. Njegove plavuti oziroma prednje in zadnje noge, zelo malo gledajo iz telesa in to, kar vidimo je v bistvu samo dlan in stopalo, ki je preoblikovano v plavut ter mu pomaga pri plavanju. Celotno telo je oblikovano v obliki torpeda in vse na njegovem telesu je narejeno tako, da je čim hitrejši v vodi. Najhitrejša vrsta tjulnja, morski levi so pravzavprav tjulnji, je kalifornijski morski lev, ki doseže hitrost do 40 kilometrov na uro. Morski lev se lahko, ko išče hrano, potopi prek 200 metrov globoko, pod vodo pa lahko ostane v povprečju od 10 do 20 minut. Živijo v kolonijah, ki lahko štejejo tudi več tisoč živali. Ni nobenega konkretnega dokaza, ki bi pričal o tem, da morski levi, tako kot morska sesalca delfin in kit, uporabljajo eholokacijo, zato pa vendarle slišijo bolje pod vodo kot na kopnem in sicer zvoke do 40 kHz. Da bi slišali kaj so o teh plavalnih mojstrih povedali 6 in 7 letni obiskovalci delavnic v ljubljanskem živalskem vrtu in biologinja, vodnica v ZOO-ju, Petra Hrovatin, pa kliknite na posnetek, ki bo na voljo po predvajanju v radijskem etru.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Telo morskih levov je izrazito hidrodinamično. Njegove plavuti oziroma prednje in zadnje noge, zelo malo gledajo iz telesa in to, kar vidimo je v bistvu samo dlan in stopalo, ki je preoblikovano v plavut ter mu pomaga pri plavanju. Celotno telo je oblikovano v obliki torpeda in vse na njegovem telesu je narejeno tako, da je čim hitrejši v vodi. Najhitrejša vrsta tjulnja, morski levi so pravzavprav tjulnji, je kalifornijski morski lev, ki doseže hitrost do 40 kilometrov na uro. Morski lev se lahko, ko išče hrano, potopi prek 200 metrov globoko, pod vodo pa lahko ostane v povprečju od 10 do 20 minut. Živijo v kolonijah, ki lahko štejejo tudi več tisoč živali. Ni nobenega konkretnega dokaza, ki bi pričal o tem, da morski levi, tako kot morska sesalca delfin in kit, uporabljajo eholokacijo, zato pa vendarle slišijo bolje pod vodo kot na kopnem in sicer zvoke do 40 kHz. Da bi slišali kaj so o teh plavalnih mojstrih povedali 6 in 7 letni obiskovalci delavnic v ljubljanskem živalskem vrtu in biologinja, vodnica v ZOO-ju, Petra Hrovatin, pa prisluhnite posnetku. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Telo morskih levov je izrazito hidrodinamično. Njegove plavuti oziroma prednje in zadnje noge, zelo malo gledajo iz telesa in to, kar vidimo je v bistvu samo dlan in stopalo, ki je preoblikovano v plavut ter mu pomaga pri plavanju. Celotno telo je oblikovano v obliki torpeda in vse na njegovem telesu je narejeno tako, da je čim hitrejši v vodi. Najhitrejša vrsta tjulnja, morski levi so pravzavprav tjulnji, je kalifornijski morski lev, ki doseže hitrost do 40 kilometrov na uro. Morski lev se lahko, ko išče hrano, potopi prek 200 metrov globoko, pod vodo pa lahko ostane v povprečju od 10 do 20 minut. Živijo v kolonijah, ki lahko štejejo tudi več tisoč živali. Ni nobenega konkretnega dokaza, ki bi pričal o tem, da morski levi, tako kot morska sesalca delfin in kit, uporabljajo eholokacijo, zato pa vendarle slišijo bolje pod vodo kot na kopnem in sicer zvoke do 40 kHz. Da bi slišali kaj so o teh plavalnih mojstrih povedali 6 in 7 letni obiskovalci delavnic v ljubljanskem živalskem vrtu in biologinja, vodnica v ZOO-ju, Petra Hrovatin, pa kliknite na posnetek, ki bo na voljo po predvajanju v radijskem etru.
Kakšni so vaši spomini na osnovno šolo? Tekli smo po hodnikih, se družili in igrali s prijatelji, izvajali lumparije in pisali teste. S testi smo tudi dobili tudi kakšno slabo oceno, ki jo je bilo potrebno povedati staršem. Kako povedati staršem za slabo oceno, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Za zajtrk kakav, za malico lizika, po kosilu sladica in zvečer še košček torte – tako bi izgledal popoln dan vsakega sladkosneda. Zdaj pa zaprimo oči in si predstavljajmo svet brez sladkarij. Kakšen bi bil? Kaj bi jedli namesto sladkih dobrot? Odgovore so Ani Gabršček pomagali poiskati učenci 5. razreda Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Združene države Amerike, kljub temu, da morda še nikoli nismo bili tam, zaradi hollywoodskih filmov, preseljevanja in mešanja kultur, kar dobro poznamo. A zagotovo o tej državi ne vemo vsega. Na primer to, da ZDA nimajo uradnega jezika. Da imajo v eni od zveznih držav Montani trikrat več krav, kot pa tam prebiva ljudi. Ali pa da se kar tri mesta imenujejo Santa CLaus, po slovensko Božiček. O ZDA se je z učenci 3. b. razreda Osnovne šole dr. Vita Kraigherja pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš dan se zagotovo začne najlepše, če se že zgodaj zjutraj od srca nasmejimo. Eden izmed rekov pravi, da to, kakšen bo naš dan, določa tudi gibanje kotičkov naših ust. In ker je med drugim znano, da je smeh pol zdravja, so se o tem, kdaj in čemu so se nazadnje najbolj nasmejali, pogovarjali Aleš Ogrin in otroci iz 5. B razreda Osnovne šole Bežigrad.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ali veliko nakupujete? Marsikdo zelo uživajo v nakupih in zelo radi gleda različne izdelke, medtem ko marsikatere zelo težko spraviš v trgovino. Ko nekaj potrebujemo, moramo iti v trgovino, vendar ne kupimo vedno samo tistega, kar potrebujemo. Zakaj kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Veliko otrok ima svojo najljubšo plišasto igračo, ki ga spremlja doma, na počitnicah in v postelji. Tudi starejši jih uporabljamo. Plišasta igrača je lahko naš zaupnik, pomožni vzglavnik, okras ali pa kaj drugega. Zakaj imamo plišaste igrače, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Prule v Ljubljani.
Luna Kajin prihaja iz Zagorja ob Savi. Osmošolka rada piše pesmi in prav zaradi tega je njen dolžnik celo ravnatelj Osnovne šole Toneta Okrogarja, ki jo obiskuje. Napisala mu je namreč pesem, ki jo je podaril svoji ženi za rojstni dan. Luna pravi, da pesmi še posebej hitro nastanejo, kadar je žalostna ali ko jo je kaj prizadelo. Več o sebi pa naj vam v pesmi pove kar sama.
Poznamo veliko različnih orkestrov – simfoničnega, godalnega, tamburaškega, pihalnega, revijskega in še bi lahko naštevali. Vsem pa je skupno eno, in sicer dirigent. Ta mora znati igrati na več instrumentov, če vodi vokalno zasedbo pa tudi obvladati solo petje. O tem, zakaj dirigenti mahajo z rokami, in kaj se zgodi, če jih ni na koncert, se je Andreja Gradišar pogovarjala s prvo- in drugošolci Podružnične Osnovne šola Mlinše.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov