Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival. Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov. Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom. O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival.
Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov.
Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom.
O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival. Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov. Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom. O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Osla ni mogoče preslišati. Njegov glas, oziroma oglašanje je edinstveno. Svojevrstno riganje. Predvsem ga poznamo po trmi in enačimo manj nadarjene ljudi z njim. Kako zmotno, to o pameti namreč. Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi, učljivi in zelo ubogljivi, če si človek pridobi njegovo zaupanje. Kdor želi uživati v družbi osla naj ga ne pušča osamljenega, kajti osel je družabna žival in težko prenaša samoto.Njegovi predniki so afriški divji osli. Severnoafriški so izumrli že v času Rima, nubijski divji osel izumira, somalijski je ogrožen. Prve so udomačili že pred šest tisoč leti najverjetneje v Libiji, v starem Egiptu pa je bil do pojava kamele (med letoma 715 in 311 pred našim štetjem) najpomembnejša domača žival.
Osličje mleko je po sestavi najbolj podobno človeškemu. Znani so laktariji v Franciji, kjer so že pred stoletji z osličjim mlekom zmanjševali smrtnost nedonošenčkov in dojenčkov. V Italiji je na desetine farm, kjer redijo oslice zaradi mleka. Osličje mleko ponujajo kot najboljši nadomestek za materino mleko. Cena za liter je približno 15 evrov.
Z osli se v zgodovini nihče ni kdove koliko ukvarjal, zato je njihovih pasem precej manj kot pasem konj, pa tudi njihove telesne značilnosti se zato niso bistveno spreminjale. Domači osli tehtajo od 80 in vse do 480 kilogramov, kolikor tehtajo mamutski osli v Združenih državah Amerike. So dolgoživi, tudi 40 do 50 let dočakajo, na tri leta pa oslice skotijo dva, le redko več mladičev. Če zanj dobro skrbimo in lepo ravnamo se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, čeprav so tisti v revnih predelih sveta podhranjeni in preobremenjeni z delom.
O tem trmastem (pravzaprav gre le za močan samoohranitveni nagon) družabnežu bodo tokrat govorili učenci 2. a, b, c, č in d razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja Petra Hrovatin.
Kakšni so vaši spomini na osnovno šolo? Tekli smo po hodnikih, se družili in igrali s prijatelji, izvajali lumparije in pisali teste. S testi smo tudi dobili tudi kakšno slabo oceno, ki jo je bilo potrebno povedati staršem. Kako povedati staršem za slabo oceno, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Za zajtrk kakav, za malico lizika, po kosilu sladica in zvečer še košček torte – tako bi izgledal popoln dan vsakega sladkosneda. Zdaj pa zaprimo oči in si predstavljajmo svet brez sladkarij. Kakšen bi bil? Kaj bi jedli namesto sladkih dobrot? Odgovore so Ani Gabršček pomagali poiskati učenci 5. razreda Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Združene države Amerike, kljub temu, da morda še nikoli nismo bili tam, zaradi hollywoodskih filmov, preseljevanja in mešanja kultur, kar dobro poznamo. A zagotovo o tej državi ne vemo vsega. Na primer to, da ZDA nimajo uradnega jezika. Da imajo v eni od zveznih držav Montani trikrat več krav, kot pa tam prebiva ljudi. Ali pa da se kar tri mesta imenujejo Santa CLaus, po slovensko Božiček. O ZDA se je z učenci 3. b. razreda Osnovne šole dr. Vita Kraigherja pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš dan se zagotovo začne najlepše, če se že zgodaj zjutraj od srca nasmejimo. Eden izmed rekov pravi, da to, kakšen bo naš dan, določa tudi gibanje kotičkov naših ust. In ker je med drugim znano, da je smeh pol zdravja, so se o tem, kdaj in čemu so se nazadnje najbolj nasmejali, pogovarjali Aleš Ogrin in otroci iz 5. B razreda Osnovne šole Bežigrad.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ali veliko nakupujete? Marsikdo zelo uživajo v nakupih in zelo radi gleda različne izdelke, medtem ko marsikatere zelo težko spraviš v trgovino. Ko nekaj potrebujemo, moramo iti v trgovino, vendar ne kupimo vedno samo tistega, kar potrebujemo. Zakaj kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Veliko otrok ima svojo najljubšo plišasto igračo, ki ga spremlja doma, na počitnicah in v postelji. Tudi starejši jih uporabljamo. Plišasta igrača je lahko naš zaupnik, pomožni vzglavnik, okras ali pa kaj drugega. Zakaj imamo plišaste igrače, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Prule v Ljubljani.
Luna Kajin prihaja iz Zagorja ob Savi. Osmošolka rada piše pesmi in prav zaradi tega je njen dolžnik celo ravnatelj Osnovne šole Toneta Okrogarja, ki jo obiskuje. Napisala mu je namreč pesem, ki jo je podaril svoji ženi za rojstni dan. Luna pravi, da pesmi še posebej hitro nastanejo, kadar je žalostna ali ko jo je kaj prizadelo. Več o sebi pa naj vam v pesmi pove kar sama.
Poznamo veliko različnih orkestrov – simfoničnega, godalnega, tamburaškega, pihalnega, revijskega in še bi lahko naštevali. Vsem pa je skupno eno, in sicer dirigent. Ta mora znati igrati na več instrumentov, če vodi vokalno zasedbo pa tudi obvladati solo petje. O tem, zakaj dirigenti mahajo z rokami, in kaj se zgodi, če jih ni na koncert, se je Andreja Gradišar pogovarjala s prvo- in drugošolci Podružnične Osnovne šola Mlinše.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov