Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena). Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali. Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo. Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10°C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo. Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih. Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje. Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena).
Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali.
Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo.
Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10˚C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo.
Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih.
Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje.
Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena). Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali. Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo. Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10°C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo. Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih. Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje. Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena).
Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali.
Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo.
Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10˚C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo.
Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih.
Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje.
Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Na današnji dan leta 1815 je bila na ljubljanskem liceju ustanovljena stolica za slovenski jezik. Idejo o ustanovitvi je leta 1814 prvi predlagal Valentin Vodnik, ki je pri takratni oblasti sprva naletel na gluha ušesa. Ko se je zanj na Dunaju močno zavzel Jernej Kopitar, je ideja začela postajati resničnost. Tako je avstrijski cesar Franc I. 18. decembra 1815 na ljubljanskem liceju formalno pravno ustanovil stolico za slovenski jezik. Ob praznovanju spomina na ta dogodek, so o slovenskem jeziku razmišljali tudi otroci, ki obiskujejo I. osnovno šolo v Žalcu. Alešu Ogrinu so povedali, zakaj je pomembno, da znamo govoriti knjižno slovenščino.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Pred vsakoletno prireditvijo Športnik leta smo tudi najmlajše vprašali, kdo je zanje vrhunski športnik.
Pragerski osnovnošolci dobro vedo, kaj jih zaziba v sladek spanec. Nekateri spijo v trdi temi in v čisti tišini, nekateri radi poslušajo pravljico, spet tretje uspava večerni pogovor staršev. Osnovnošolci so ideje in nasvete delili z Laro Gril.
Islandija je otoška država, ki se nahaja na stičišču Severnega Atlantika in Severnega ledenega morja. Glavni otok leži v celoti južno od severnega tečajnika, spada pa pod Evropo. Islandija je 18. največji otok na svetu in drugi največji otok v Evropi za Veliko Britanijo. Več o Islandiji so Liani Buršič povedali otroci, ki obiskujejo OŠ Matije Čopa Kranj.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu. Gore predstavljajo petino površja našega planeta, zagotavljajo pa kar tri četrtine pitne vode na svetu. Ob dnevu, ko praznujemo edinstveno naravno in kulturno raznolikost gorskega sveta, so o njem razmišljali tudi najmlajši. Prav z njimi je letos povezan tudi slogan mednarodnega dneva gora, ki pravi: »Gore so pomembne za mlade.« Otroci, ki obiskujejo Prvo osnovno šolo Žalec, so Alešu Ogrinu so povedali, kaj vse vedo o slovenskih gorah.
Če ste v teh dneh obiskali kakšno trgovino, ste verjetno videli, da imajo prodajalci polne roke dela. Ker je mesec december mesec, v katerem največ nakupujemo, so trgovske police polne najrazličnejših izdelkov. Uspešen prodajalec zna učinkovito in prijazno komunicirati s kupci, dobro pozna blago, da lahko svetuje strankam in skrbi za privlačen videz prodajalne. O poklicu prodajalca več v naslednjih minutah s tretješolci z Osnovne šole Orehek iz Kranja in Tadejo Bizilj.
Zadnja leta se vedno več govori o izgorevanju, procesu samouničevanja, ko se posameznik žene onkraj vseh moja, kar ima za posledico izgorelost, psihofizični zlom. Lani so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zabeležili skoraj 900 primerov bolniškega dopusta zaradi izgorelost, leta 2007 manj kot 40. Na srečo pri otrocih te bolezni ni, prav tako o njej ne vedo veliko, vedo pa, kaj utrudi njih, smo se prepričali na OŠ Škofja Loka – Mesto.
Dežela tam spodaj, kjer Božiček in dedek Mraz potrebujeta ročno hladilno napravo na svojem daritvenem pohodu. Veste, kaj je bila prva asociacija na dom poskočnh vrečarjev, ki so jo Liani Buršič zaupali drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja?
Dežela tam spodaj, kjer Božiček in dedek Mraz potrebujeta ročno hladilno napravo na svojem daritvenem pohodu. Veste, kaj je bila prva asociacija na dom poskočnh vrečarjev, ki so jo Liani Buršič zaupali drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja?
4. decembra leta 1994, takrat je bila nedelja, so v Sloveniji potekale prve lokalne volitve. Aleš Ogrin se je ob obletnici tega dogodka z otroki, ki obiskujejo Prvo osnovno šolo Žalec, pogovarjal o tem, kaj so volitve in kako težko je voliti.
Novinarsko delo je med najbolj razgibanimi in raznolikimi, saj ne obsega samo različnih delovnih nalog in predmetov dela, ampak ga je mogoče opravljati tudi z različnimi sredstvi in načini sporočanja. Novinarjev izdelek je objavljena informacija v pisnem, radijskem, televizijskem ali elektronskem množičnem mediju. Novinar mora biti radoveden, razgledan, komunikativen in pogumen, pravijo tretješolci z Osnovne šole Orehek Kranj. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Čeprav odrasli velikokrat rečemo, da mladi zmeraj manj berejo, da vedno raje gledajo v zaslone kot v knjižne liste, že najmlajši vedo, kako rečemo tistemu, ki zelo rad in veliko bere. Prisluhnimo otrokom iz Osnovne šole Škofja Loka – Mesto in Špeli Šebenik.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Največkrat, v vsakdanu namreč, se z njeno omembo srečamo, ko čitamo deklaracije o izvoru blaga v trgovinah. Saj veste, o kateri državi bo danes govora, kajne? Na kaj so najprej pomislili drugošolci s kranjske OŠ Matije Čopa, ko jim je Liana Buršič omenila Kitajsko?
Vsi smo radi nagrajeni ali pohvaljeni za dobro opravljeno delo. Tako je razmišljal tudi Alfred Nobel, ki je na današnji dan leta 1895 sestavil oporoko, v kateri je svoje premoženje namenil nagrajevanju tistih, ki so se izjemno izkazali na svojem področju znanosti. Ta je postala temelj za podeljevanje Nobelovih nagrad. Za dobro opravljeno delo pa so nagrajeni tudi najmlajši. Kako so nagrajeni, so Alešu Ogrinu povedali tretješolci z Osnovne šole Žalec.
Danes bo v ljubljanskem Cankarjevem domu svoja vrata odprl že 35. slovenski knjižni sejem, na katerem bodo poskrbeli tudi za otroke in mladostnike, saj bodo v času knjižnega sejma na odrih zaživele številne knjižne, gledališke in glasbene predstave pa tudi drugi dogodki. In prav s knjigami je povezan poklic, o katerem bodo tretješolci z Osnovne šole Orehek Kranj razmišljali v naslednjih minutah. Kakšno je delo knjižničarja ali bibliotekarja, pri čem vse nam lahko pomaga, kakšna znanja ima in kako pogosto sami zavijejo v knjižnico – o vsem tem se je z njimi pogovarjala Tadeja Bizilj.
Tudi v najbolj enostavnih odgovorih se lahko skriva veliko modrosti. O tem se lahko vsako jutro prepričamo tudi v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci, v kateri bomo danes z najmlajšimi govorili o državnem zboru. Kaj o hramu demokracije vedo tretješolci z OŠ Škofja Loka – Mesto, je izvedela Špela Šebenik.
Da na osnovnih šolah ne vlada popoln kaos, se je treba kulturno obnašati. Pravila še posebej dobro poznajo štajerski tretje- in četrtošolci, ki med poukom ne klepetajo, poslušajo učiteljico in pri kosilu jedo z zaprtimi usti.
V svetu hektičnega vsakdana, sploh mestnega, rutine služb, šol in vrtcev, kjer molk ni zlato, je akustiko okolja težko preslišati. Slišna je, ves čas. Glasna. Preglasna. Zato je tišina, v teh hrupnih časih, nuja. Kako jo občutijo drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja je zanimalo Liano Buršič.
Neveljaven email naslov