Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


03.09.2022

Kako zjutraj lažje vstanemo?

Najmlajše smo vprašali za nasvete, kako zjutraj lažje vstati in se pripraviti za šolo.


25.06.2022

Kaj o svoji domovini vedo najmlajši?

Danes bi lahko rekli kar: "Vse najboljše, Slovenija!" Dan državnosti je obletnica dneva, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, slavnostno sicer razglašeni dan pozneje na Trgu republike v Ljubljani. Mogoče pa je najlepše darilo za našo državo to, da slišimo, kako zelo dobro jo poznajo tudi njeni najmlajši državljani in kako varno se v njej počutijo … O Sloveniji so se razgovorili učenci razredne stopnje OŠ Rakek.


18.06.2022

Najlepši spomini na to šolsko leto

S petošolci z OŠ Rakek smo se pogovarjali o tem, kakšno šolsko leto se v teh dneh končuje. Prav gotovo so doživeli marsikaj lepega. Kaj jim bo najbolj ostalo v spominu, kaj so se novega naučili in kateri predmet jim je bil najbolj všeč? Prisluhnite oddaji Dobro jutro, otroci.


11.06.2022

Kaj je koalicija?

Ne pomislimo vedno, da kakšne besede, ki jo odrasli radi in pogosto uporabljamo, otroci ne razumejo. Ena takih je vladna koalicija, besedna zveza, brez katere skoraj ne minejo poročila. A čeprav učenci z OŠ Rakek ne vedo, kaj pomeni, se prav dobro zavedajo pomena sodelovanja, iskanja rešitev in pogovora.


04.06.2022

Kaj bolj poslušate, srce ali glavo?

Večni notranji boj - med srcem in umom. Kaj je bolj pomembno poslušati, srce ali glavo? Liana Buršič je tako spraševala četrtošolke z ljubljanske OŠ Ledina.


28.05.2022

Najljubša igra

Vsakič znova, kljub zdravopametnim in znanstvenim dognanjem pozabljamo, kako zelo pomembno se je igrati. Zdaj vas bomo spomnili v rubriki Dobro jutro, otroci, tudi z izborom najljubših iger četrtošolk z ljubljanske OŠ Ledina. Z njimi se je pogovarjala in smejala Liana Buršič


21.05.2022

Kaj so mokrišča?

Pred točno 23 leti so bile Škocjanske jame vpisane na seznam mokrišč mednarodnega pomena. Mokrišča so namreč območja – od močvirij, jezer do poplavljenih gozdov -, ki so redno poplavljena s površinsko ali podzemno vodo in so zelo pomembna za razširjenost in pestrost rastlinskega in živalskega sveta, ki za svojo rast in razmnoževanje potrebuje vodo. Koliko o mokriščih vedo najmlajši iz Velikega Gabra, izvemo v rubriki Dobro jutro, otroci.


14.05.2022

Prednosti in slabosti družabnih omrežij

Facebook in podobna družbena ali družabna omrežja so za vedno spremenila način, kako ljudje komuniciramo med seboj, kako sledimo temu, kaj se dogaja v življenjih naših prijateljev, kakšne odnose gradimo. V tokratni rubriki nam bodo osnovnošolci razložili, kaj so družabna omrežja, njihove prednosti in slabosti.


07.05.2022

Kaj je simfonija?

Na današnji dan leta 1824, torej pred skoraj 200 leti, je bila na Dunaju premierno zaigrana Beethovnova 9. simfonija. Mnogi jo imajo za njegovo najboljše delo in enega od največjih glasbenih dosežkov človeka. Hkrati je tudi ena od največkrat izvajanih simfonij na svetu, nas pa je zanimalo, ali najmljaši sploh vedo, kaj je to simfonija. Pogovarjali smo se z učenci prve triade na OŠ Veliki Gaber.


30.04.2022

Katera dela so težka

Ker jutri praznujemo praznik dela, smo se o delu pogovarjali tudi z najmlajšimi. Obiskali smo tretješolce z Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani in jih vprašali, katera dela so po njihovem mnenju težka.


23.04.2022

Pokonci celo noč

Svetovni dan knjige, ki ga obeležujemo danes, zaznamuje tudi to, da mladi marsikje prespijo v knjižnicah in si pripravijo nadvse zanimivo noč. Noč jim, tako kot to naredijo knjige, seveda lahko še posebej buri domišljijo. Zato smo se s tretješolci z Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani pogovarjali o tem, kaj vse bi počeli, če bi bili pokonci vse do jutra.


16.04.2022

Kako je nekdo postal grof

Z otroki bomo zdaj pokukali v srednjeveške čase, ko so podložnikom vladali grofje. Na današnji dan leta 1341 je kralj Ludvik Bavarski povzdignil Ulrika I. v Celjskega grofa. Bil je zelo uspešen, saj so pod njegovim vodstvom, celjski grofje vzpostavili številne mednarodne povezave in se uveljavili na političnem zemljevidu. Ob tej obletnici smo se s tretješolci z Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana pogovarjali o tem, kako je nekdo postal grof in kakšni so grofje sploh bili.


09.04.2022

Kako skrbimo za naše zdravje?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


02.04.2022

Kakšna je dobra knjiga?

Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vsako leto 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, praznuje mednarodni dan knjig za otroke. Tadeja Bizilj se je zato z radijskim mikrofonom odpravila na Osnovno šolo Ivana Babiča - Jagra Marezige in tamkajšnje četrtošolce povprašala, kakšna je zanje dobra knjiga in kakšni knjižni junaki so jim najbolj všeč ... Prisluhnimo jim! 


02.04.2022

Kakšna je dobra knjiga?

Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vsako leto 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, praznuje mednarodni dan knjig za otroke. Tadeja Bizilj se je zato z radijskim mikrofonom odpravila na Osnovno šolo Ivana Babiča - Jagra Marezige in tamkajšnje četrtošolce povprašala, kakšna je zanje dobra knjiga in kakšni knjižni junaki so jim najbolj všeč ... Prisluhnimo jim! 


26.03.2022

Kdo si zasluži filmsko nagrado?

Pred letošnjo podelitvijo najbolj znanih filmskih nagrad - oskarjev - smo se s tretješolci z OŠ Notranjski odred Cerknica pogovarjali o filmskih nagradah, o tem, kdo si jih zasluži, kdo vse sodelujte pri snemanju in v katerih filmih je najtežje igrati. Njihove zanimive odgovore lahko slišite v tokratni sobotni jutranji rubriki Dobro jutro, otroci!


19.03.2022

Kaj je stres?

Mladi sogovorniki z OŠ Notranjski odred Cerknica so nam povedali, kaj je stres, kako ga razumejo sami, katere situacije so najbolj stresne in nam dali tudi nasvet, kako to občutenje premagati.


12.03.2022

Česa se veselite najbolj na svetu?

V časih, ko nas pestijo stiske in tegobe, je pomembno tudi to, da ne pozabimo na veselje. Zato se je s tretješolci z ljubljanske OŠ Ledina, Liana Buršič pogovarjala o tem, česa se veselijo najbolj na svetu.


05.03.2022

Tudi strah in stiske je treba deliti

Lani sredi leta je organizacija UNICEF Slovenija izvedla raziskavo, kjer je svoje duševno zdravje samoocenjevalo 400 otrok in mladih starih med 10 in 18 let iz vse Slovenije. Ugotovitve so več kot zaskrbljujoče, kajti vsak peti otrok v Sloveniji svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo in več kot 70% otrok in mladih je v prvem koronskem letu občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup. Iz raziskave je bilo razvidno, da velika večina otrok svoje stiske rešuje kar sama in se o tem ne pogovarja z odraslo osebo. Zato je v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci, Liana Buršič tretješolce, torej 8-letnike z ljubljanske OŠ Ledina vprašala, kaj njim predstavlja stisko in kako se z njo spoprimejo.


26.02.2022

Pust

Danes je pustna sobota – dan, ko si nadamemo pustno masko in kostum in zganjamo pustne norčije. Po starih prepričanjih naj bi ravno s pustnimi norčijami ugnali zimo, našemili pa naj bi se v tisto, kar bi si želeli biti, če bi bilo mogoče. Kako priljubljen je pust med tretješolci iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj, po čem ga poznajo in kaj vse takrat počnejo, je zanimalo Tadejo Bizilj.


Stran 4 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov