Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kadarkoli je otrok, ženska ali moški obsojen na življenje v revščini, so kršene človekove pravice! Revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, vse več družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo. Leta 2015 kar 63 tisoč otrokom mlajših od 17 let. Število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij je naraslo že na 30 odstotkov naše populacije. Revščina in z njo tesno povezana lakota ostajata tudi najpogostejši vzrok smrti na svetu! Prisluhnite kako o revščini in revnih razmišljajo učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Spraševala in poslušala jih je Liana Buršič
Kadarkoli je otrok, ženska ali moški obsojen na življenje v revščini, so kršene človekove pravice! Dolžnost odločevalcev je, da mora te pravice spoštovati. Očitno jih ne, saj revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, vse več družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo. Revščina ali socialna izključenost je lani grozila 63 tisoč otrokom mlajših od 17 let. Pri nas v socialni državi! Za letos bodo številke najbrž še višje. Število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij je naraslo že na 30 odstotkov naše populacije. Skoraj 300 tisoč ljudi je lani v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine.
To so podatki, ki jih imajo Združeni narodi in njihove agencije že desetletja, a revščina in z njo tesno povezana lakota ostajata najpogostejši vzrok smrti na svetu!
Več kot 25 tisoč ljudi vsak dan umre zaradi lakote in revščine ter z njimi povezanimi vzroki. To je en človek na vsake 3 sekunde in pol. Večina umrlih je otrok.
Prisluhnite kako o revščini in revnih razmišljajo učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Kadarkoli je otrok, ženska ali moški obsojen na življenje v revščini, so kršene človekove pravice! Revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, vse več družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo. Leta 2015 kar 63 tisoč otrokom mlajših od 17 let. Število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij je naraslo že na 30 odstotkov naše populacije. Revščina in z njo tesno povezana lakota ostajata tudi najpogostejši vzrok smrti na svetu! Prisluhnite kako o revščini in revnih razmišljajo učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Spraševala in poslušala jih je Liana Buršič
Kadarkoli je otrok, ženska ali moški obsojen na življenje v revščini, so kršene človekove pravice! Dolžnost odločevalcev je, da mora te pravice spoštovati. Očitno jih ne, saj revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, vse več družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo. Revščina ali socialna izključenost je lani grozila 63 tisoč otrokom mlajših od 17 let. Pri nas v socialni državi! Za letos bodo številke najbrž še višje. Število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij je naraslo že na 30 odstotkov naše populacije. Skoraj 300 tisoč ljudi je lani v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine.
To so podatki, ki jih imajo Združeni narodi in njihove agencije že desetletja, a revščina in z njo tesno povezana lakota ostajata najpogostejši vzrok smrti na svetu!
Več kot 25 tisoč ljudi vsak dan umre zaradi lakote in revščine ter z njimi povezanimi vzroki. To je en človek na vsake 3 sekunde in pol. Večina umrlih je otrok.
Prisluhnite kako o revščini in revnih razmišljajo učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč.
Z izumom avtomobila smo ljudje dobili prevozno sredstvo, s katerim so naenkrat vse razdalje postale dosegljive. A na drugi strani je s tem izumom nastalo sredstvo, ki močno onesnažuje naš planet, saj avtomobilski motorji na notranje izgorevanje ustvarjajo veliko količino toplogrednih plinov. In Zemlji lahko ob njenem današnjem dnevu zaželimo, da v taki obliki čim hitreje izginejo. O tem, kakšen bi bil svet brez avtomobilov, smo se pogovarjal z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Vransko-Tabor.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Slovenci smo znani po tem, da radi gradimo hiše. Ne le zase, tudi za prihodnje generacije. Vsekakor so večini še vedno ljubše od blokov. Vas zanima zakaj? Prisluhnite, kaj so Liani Buršič povedali učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja
Prihodnost je stvar, ki zanima vse izmed nas. Želeli bi si dobiti odgovore na vprašanja o tem, kaj vse nas še čaka in koga vse bomo še spoznali. Vsak si jo seveda predstavlja po svoje. Kako jo vidijo najmlajši, so povedali tretješolci z Osnovne šole Vransko-Tabor.
Kava ali čaj, za otroke sploh ni pravo vprašanje, kot boste lahko slišali. Za odrasle pa že, kot pravijo učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
April velja za muhast mesec, kar zadeva vreme. Zato vremenoslovci najbrž nimajo lahkega dela. Kaj sploh dela vremenoslovec, je smo vprašali tretješolce z OŠ Kolezija v Ljubljani.
Biti zaljubljen je lepo. Takrat občutimo veliko srečo in neizmerno privlačnost do osebe, ki nam je ''zmešala glavo''. Ljubezen nas kdaj pripravi tudi do tega, da naredimo kakšno stvar, ki je drugače ne bi naredili nikoli. Kako in zakaj pa se sploh zaljubimo, so povedali otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo Vransko-Tabor.
Rojstni dan je za vsakega od nas prav poseben dan. Čeprav smo z njim vsako leto starejši pa je to obenem priložnost, da se poveselimo v družinskem krogu in s prijatelji. Kako svoj rojstni dan praznujejo tretješolci iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj in česa na rojstnodnevni zabavi ne sme manjkati, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Doma pridelana zelenjava, zelišča, sadje – vse to je pravo razkošje! Še posebej ob zavedanju, da je hrana vse dražja pa tudi vse bolj osiromašena hranil ali celo zastrupljena zaradi invazivnih gnojil. Domači vrt, če je le možno, se sliši kot odlična rešitev za samopreskrbo družin in posameznikov. O tem, ali bi imeli svoj vrt, smo se pogovarjali z učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja. Avtorica oddaje je Liana Buršič.
Menda je samostojnost tudi odgovornost. Zato bi lahko vprašanje o tem, kaj samostojnost pravzaprav je, imelo zelo veliko različnih odgovorov. Pomeni to, da si najmlajši že upajo biti sami doma, ali da znajo nekaj sami skuhati? O samostojnosti in tem, kaj menijo, da pomeni biti samostojen, smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Jurija Vege Moravče.
Še ne tako dolgo nazaj so šolarji zelo radi povedali, da sta njihova najljubša predmeta - odmor in malica. Razigrano, a ne v šali:) No, tokrat so drugošolci z ljubljanske OŠ Ledina Liani Buršič povedali drugače, o svojih najljubših predmetih.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
6.45 je ura in tako kot odrasli se počasi tudi otroci pripravljajo na nov dan v vrtcu ali šoli. Drugošolci Ema, Amadeja, Vid, Marko, David, Lara in Naida iz ljubljanske OŠ Franca Rozmana Staneta pravijo, da v šolo zelo radi hodijo in to prav vsak dan. Ne verjamete? Prisluhnite jim. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Oh ja, ta digitalna, informacijska doba! Tako zanimiva in navdihujoča pa hkrati tako odmikajoča od preprostih, potrebnih drobnarij analognega vsakdana. Med tistimi ”nujnostmi”, ki jih je prinesla, je tudi telefon. Zakaj ga zares potrebujemo in ali je res nepogrešljiv? Liana Buršič se je pogovarjala z učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Ledina.
Največ ljudi na svetu govori, pričakovano, mandarinščino oz. kitajščino, več kot 830 milijonov. Španščina je materni jezik 400 milijonov ljudi, angleščina pa okoli 330 milijonom ljudi. Če bi pogledali vrstni red glede na to, koliko ljudi uporablja nek jezik, pa bi se angleščina seveda znašla tik pod vrhom ali pa celo na njem. Ali število govorcev nekega jezika kaj pomeni tretješolcem, boste izvedeli v rubriki Dobro jutro, otroci. Učenci OŠ Hudinja iz Celja so povedali, katerega tujega jezika bi se radi naučili in zakaj.
V svetu večopravilnosti ljudje pozabimo na nujen sestavni del dobrega počutja in zdravja – počitek. Kaj to sploh je? Še vemo? K sreči, mladi še. Liana Buršič se je o počitku pogovarjala z učenci 2. B razreda ljubljanske OŠ Ledina.
Kakšen bi bil urnik za tretji razred, če bi ga sestavljali učenci sami? Odgovarjajo tretješolci z OŠ Hudinja iz Celja.
Naši mladi sogovorniki z OŠ Šmartno pri Litiji imajo doma že kar nekaj domačih živalih, bomo slišali v rubriki Dobro jutro, otroci. Izvedeli pa smo tudi, kdo skrbi zanje in katero domačo žival si tretješolci še želijo imeti …
Čeprav so še daleč od trenutka, ko bodo imeli volilno pravico, si znajo tudi otroci predstavljati, kako se vodi državo. A njihove ideje o tem, katerim vrednotam bi v svojem razvoju morala slediti država, se zelo razlikujejo od dejanskega stanja. Kako bi sami vodili državo, če bi imeli to možnost, so povedali otroci z Osnovne šole Rakek.
Količino dela je treba, če se le da, prilagajati. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da se tega nabere preveč. To velja tako za tiste, ki hodijo v službo, kot tudi za otroke v šoli. Testi, spraševanja, premalo časa za igro … Kar nekaj debat je že bilo odprtih glede te tematike, končnega odgovora o tem, ali so otroci zares preobremenjeni, pa še niso oblikovale. O tem, kaj preobremenjenost pomeni za osnovnošolce, so govorili učenci Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica.
Neveljaven email naslov