Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kadarkoli je otrok, ženska ali moški obsojen na življenje v revščini, so kršene človekove pravice! Revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, vse več družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo. Leta 2015 kar 63 tisoč otrokom mlajših od 17 let. Število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij je naraslo že na 30 odstotkov naše populacije. Revščina in z njo tesno povezana lakota ostajata tudi najpogostejši vzrok smrti na svetu! Prisluhnite kako o revščini in revnih razmišljajo učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Spraševala in poslušala jih je Liana Buršič
Kadarkoli je otrok, ženska ali moški obsojen na življenje v revščini, so kršene človekove pravice! Dolžnost odločevalcev je, da mora te pravice spoštovati. Očitno jih ne, saj revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, vse več družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo. Revščina ali socialna izključenost je lani grozila 63 tisoč otrokom mlajših od 17 let. Pri nas v socialni državi! Za letos bodo številke najbrž še višje. Število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij je naraslo že na 30 odstotkov naše populacije. Skoraj 300 tisoč ljudi je lani v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine.
To so podatki, ki jih imajo Združeni narodi in njihove agencije že desetletja, a revščina in z njo tesno povezana lakota ostajata najpogostejši vzrok smrti na svetu!
Več kot 25 tisoč ljudi vsak dan umre zaradi lakote in revščine ter z njimi povezanimi vzroki. To je en človek na vsake 3 sekunde in pol. Večina umrlih je otrok.
Prisluhnite kako o revščini in revnih razmišljajo učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Kadarkoli je otrok, ženska ali moški obsojen na življenje v revščini, so kršene človekove pravice! Revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, vse več družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo. Leta 2015 kar 63 tisoč otrokom mlajših od 17 let. Število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij je naraslo že na 30 odstotkov naše populacije. Revščina in z njo tesno povezana lakota ostajata tudi najpogostejši vzrok smrti na svetu! Prisluhnite kako o revščini in revnih razmišljajo učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Spraševala in poslušala jih je Liana Buršič
Kadarkoli je otrok, ženska ali moški obsojen na življenje v revščini, so kršene človekove pravice! Dolžnost odločevalcev je, da mora te pravice spoštovati. Očitno jih ne, saj revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, vse več družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo. Revščina ali socialna izključenost je lani grozila 63 tisoč otrokom mlajših od 17 let. Pri nas v socialni državi! Za letos bodo številke najbrž še višje. Število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij je naraslo že na 30 odstotkov naše populacije. Skoraj 300 tisoč ljudi je lani v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine.
To so podatki, ki jih imajo Združeni narodi in njihove agencije že desetletja, a revščina in z njo tesno povezana lakota ostajata najpogostejši vzrok smrti na svetu!
Več kot 25 tisoč ljudi vsak dan umre zaradi lakote in revščine ter z njimi povezanimi vzroki. To je en človek na vsake 3 sekunde in pol. Večina umrlih je otrok.
Prisluhnite kako o revščini in revnih razmišljajo učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč.
Z mladimi iz Škofje Loke in Novega mesta o največjem krščanskem prazniku ...
Zakaj pomladi rečemo ravno pomlad, so razmišljali drugošolci iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.
Kača že arhetipsko vzbuja strah pri mnogo ljudeh, kaj šele če je velika, ogromna, največja na svetu, v kakršno zna zrasti piton. A pri pitonih je strah , vsaj ta, ki ga lahko racionaliziramo z dejstvi, odveč, saj je piton plašna, samotarska in nočna žival, ki potrebuje temo in varno zavetje, kamor se zateče, ko potrebuje mir. O njem so Liani Buršič spregovorili učenci tretjih razredov OŠ Domžale in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, Petra Hrovatin.
V življenju vsakega od nas so ljudje, ki jih spoštujemo, cenimo, za katere menimo, da so veliki ljudje – pa ne zaradi svoje velikosti v centimetrih, ampak zaradi svojih dejanj. Pogosto tako razmišljamo tudi o ljudeh, ki so naredili nekaj dobrega ne le za nas, temveč za našo državo, ves svet. Kdo so hvalevredni ljudje po njihovem mišljenju, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz Osnovne šole Mengeš.
Zakaj imamo radi rože, so razmišljali drugošolci iz OŠ Danile Kumer Ljubljana.
Danes se bomo z mladimi ustavili ob zelo znanem pregovoru: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Ali mlada generacija še verjame v to, da se zloba ne izplača?
Ura je …….., šolarji se počasi že prebujajo v zadnji šolski dan v tem tednu – nekatere čakajo ure matematike, slovenščine, druge biologija, fizika ali kemija. Petošolci Jure, Kaja, Pia, Martin, Meta in Maruša iz Osnovne šole Orehek pravijo, da imajo sicer pouk radi, ampak, še bolj veseli pa so, ko šolski zvonec oznani začetek šolskega odmora. Kaj takrat počnejo, so povedali Tadeji Bizilj.
Če ste ravno pri zajtrku, vam želimo dober tek, v jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci pa bodo vsaj posredno ostali pri tej temi. Otroci iz OŠ Grm Novo mesto so se Špeli Šebenik razgovorili o izrazu z dlani jesti.
Šolarji kar nekaj ur dnevno preživijo v šolah, kjer je pridobivanje novega znanja na prvem mestu. Za zabavo se redkokdaj najde čas, morda le med šolskimi odmori ali v času malice. Zato toliko bolj nestrpno čakajo konec pouka in konce tedna, ko se prava zabava zares začne. Mladi novinarji iz Osnovne šole Grm Novo mesto bodo v naši jutrišnji oddaji Hudo! med 9h in 10h s svojimi sogovorniki poskrbeli, da se boste prav vsi poslušalci ob poslušanju dobro zabavali in se tudi dodobra nasmejali. Kako? Naj ostane presenečenje do jutri - zdajle pa prisluhnimo, kaj so o zabavi petošolci z OŠ Orehek povedali Tadeji Bizilj.
Ptički se ženijo ne le od Gregorjevega ampak že vsaj od januarja, pa tudi na Valentinovo so imeli ohcet, kot pravijo na Gorenjskem. Skratka, svatovsko žvrgolenje je pravi spomladanski hit, vsakič znova. A vsaj en predstavnik te velike družine letalcev je drugačen. Je bolj ritem sekcija. Glasen. In prilagodljiv. Zato na srečo ni ogrožen. Veste za katero ptico gre? Liana Buršič je o njej povprašala učence tretjih razredov OŠ Domžale in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.
Zakaj so poslali avto v vesolje, so razmišljali drugošolci z OŠ Vrhovci.
Le o čem bodo mladi na gregorjevo, na dan, ko se ptički ženijo, govorili v rubriki Dobro jutro, otroci? Tudi z njimi bomo klicali pomlad, čas ljubezni, v katerem se je baje najlažje zaljubiti, biti v rožicah.
Če bi vprašali otroke, bi ti zagotovo rekli, da znajo biti njihovi starši tudi kdaj slabe volje. A otroci imajo veliko domišljije in jezo, skrb in žalost staršev z malo truda hitro lahko popravijo. Meta, Pia, Kaja, Maruša, Martin in Jure iz Osnovne šole Orehek so Tadeji Bizilj povedali, kaj najraje delajo s svojimi starši in kako jih ob slabih trenutkih spravijo v dobro voljo.
Številne šole svoje učence že od prvih razredov učijo, kako je treba skrbeti za okolje. Organizirajo akcije zbiranja starega papirja in spodbujajo k odgovornemu ravnanju z odpadki, vodo in električno energijo. Tudi na Osnovni šoli Orehek Kranj mlade eko face – petošolci Jure, Martina, Pia, Meta, Kaja in Maruša dobro vedo, kako ohranjati čisto okolje. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov