Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.
Zelo dobro je treba pogledati, da krokodila lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.
Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih.
Še več o tem spretno zakrinkanem lovcu pa lahko izveste od učencev 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinje in vodnice v ljubljanskem ZOO-ju Petre Hrovatin, v oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.
Zelo dobro je treba pogledati, da krokodila lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.
Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih.
Še več o tem spretno zakrinkanem lovcu pa lahko izveste od učencev 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinje in vodnice v ljubljanskem ZOO-ju Petre Hrovatin, v oddaji.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Radi berete kriminalke? Kdo je skrivnostni tat, ki je ukradel dragulj in kdo je sosedu ukradel rože? V podobne tematike se je poglobila Ana Marie, učenka 3. razreda Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava - Podružnica Pragersko. O svoji kriminalki se je pogovarjala z Dejanom Petkom.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Slovenski olimpijci na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju osvajajo medalje kot za stavo. Ko drvijo po belih strminah se nam, ki jih spremljamo od daleč, zdi vse zelo preprosto. Učenci 3. A razreda Osnovne šole Štore so Ani Gabršček razložili, da ni tako – športniki morajo za uvrstitev na olimpijske igre trdo trenirati.
Zaradi uspehov slovenskih smučarskih skakalcev smo v zadnjih letih Slovenci ta šport, ki sicer izvira iz Norveške, vzeli za svojega. Z 12-letnim smučarskim skakalcem Luko Robnikom iz II. OŠ Celje se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vožnja z avtomobilom je lahko prava dogodivščina, če seveda dobro poskrbimo za varnost. Vsi otroci na primer vedo, da so sprednji sedeži rezervirani za starejše. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je tako? Učenci tretjega razreda III. osnovne šole Celje so z Ano Gabršček našteli nekaj odgovorov.
Prejšnji teden je Slovenijo zajela tema. Določene ceste so bile neprevozne, šole zaprte in določeni predeli brez elektrike. Kako so otroci preživeli dan doma brez elektrike, je Dejan Petek vprašal učence 1. In 2. razreda Osnovne šole Jurija Vege v Moravčah.
Vožnja z avtomobilom je lahko prava dogodivščina, če seveda dobro poskrbimo za varnost. Vsi otroci na primer vedo, da so sprednji sedeži rezervirani za starejše. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je tako? Učenci tretjega razreda III. osnovne šole Celje so z Ano Gabršček našteli nekaj odgovorov.
Na 22. zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, ki se bodo pričele danes zvečer, bo skupaj nastopilo več kot 2500 športnikov. Med njimi bo tudi 66 Slovencev. Tem so dobre želje v Soči poslali učenci II. OŠ Celje.
Učenci 3. b. razreda Osnovne šole dr. Vita Kraigherja so razmišljali o tem, kaj delati, ko ni elektrike, da nam ni dolgčas.
O občutkih pri drsanju smo se pogovarjali z umetnostno drsalko iz II. Osnovne šole Celje Nino Pušnik.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Radi poslušate ritmično poudarjeno poezijo oziroma bitovsko zabavno glasbo? Verjetno to bolj poznate pod okrajšavo rap. Kaj pa sploh je rap, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Se spomnite, kaj ste želeli postati, ko ste bili majhni? Morda astronavt, učiteljica, balerina ali svetovno znani športnik. Verjetno ste si to delo takrat predstavljali malo drugačno, kot pa v resnici je. O tem, kaj delajo evropski poslanci, se je Andreja Gradišar pogovarjala z učenci 2. b. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana.
V Ljubljani poteka že šesti festival kulturno - umetnostne vzgoje Bobri. Privablja predvsem otroke na različne gledališke in filmske predstave ter na delavnice. Ali veste, kako zvenijo smeti? To so učencem prikazali na glasbeno gledališki predstavi Posluh! Recikliramo. Iz odpadnih materialov in embalaže so glasbeniki izvabljali zanimive in drugačne zvoke, otrokom pa s tem povedali zgodbo o potrošništvu, recikliranju in skrbi za naš planet. Kaj vse so videli in slišali, so Petri Medved povedali petošolci Osnovne šole Dravlje iz Ljubljane.
Neveljaven email naslov