Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da je žirafa najvišja žival na svetu, ob pogledu nanjo verjetno sklepa marsikdo. Samci lahko zrastejo v višino do 5,5 metra, samice do 4,3. Žirafji vrat je dolg v povprečju 1,8 metra in tehta 270 kilogramov! Tudi noge so dolge približno toliko kot vrat. Podobno kot človeški prstni odtis je tudi vsaka žirafja koža edinstvena, neponovljiva, saj ima vsaka nekoliko drugačne vzorec. In kaj so o teh višinskih prežvekovalkah Liani Buršič povedali učenci in učenke 3. L in M razreda OŠ Lavrica in biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite jim v posnetku.
Žiráfa (znanstveno ime Giraffa camelopardalis) je afriški sodoprsti kopitar in najvišja med vsemi kopenskimi živalskimi vrstami. Samci lahko dosežejo višino od 4,8 do 5,5 metra in tehtajo do 1360 kilogramov. Samice so nekoliko manjše in tudi tehtajo manj. Njeno življenjsko okolje je Afrika, razen puščav ter pragozda. Žirafe so poznali že stari Grki in Rimljani. Po propadu rimskega imperija so na žirafe pozabili, tako da so bile še na začetku 19. stoletja v Evropi praktično neznane.
Žirafji vrat je dolg v povprečju 1,8 metra in tehta 270 kilogramov! Tudi noge so dolge približno toliko kot vrat.
Žirafji mladič zraste na dan več kot dva centimetra, kar je v primerjavi z dojenčki res veliko. Podobno kot človeški prstni odtis je tudi vsaka žirafja koža edinstvena, neponovljiva, saj ima vsaka nekoliko drugačne vzorec. Loči se tudi po barvi, nekatere žirafe so čisto svetle, bež barve, druge skoraj črne. To je odvisno od njihove prehrane in življenjskega okolja. Strokovnjaki si niso enotni, zakaj imajo žirafe take vzorce po telesu, nekateri menijo, da je to njihova krinka pred plenilci. V divjini žirafa običajno v enem dnevu spi le okoli 20 minut, pa še to ne več kot pet minut naenkrat. Zakaj? Poležavanja in spanca si ne morejo privoščiti, saj morajo ves čas oprezati za morebitno nevarnostjo. Če bi se ulegle in zaspale, bi to bilo zanje zelo nevarno, saj traja kar dolgo, da se znova dvignejo. Njihovi glavni sovražniki so levi in krokodili.
Žirafe se parijo vse leto. Samec, ki želi osvojiti svojo izvoljenko, se z njo na svoj način spogleduje, ob njej je in steguje vrat k njej. Ko postaneta “par”, samica skoti enega mladiča, ki ga nosi 14 mesecev. Mladič že po eni uri shodi, po desetih urah, kar je na svetu, pa že zna teči ob materi.
In kaj o tej višinski prežvekovalki vedo učenci in učenke 3. L in M razreda OŠ Lavrica – Urban, Nejc, Neli, Evelyn, Tija, Inti in Mark ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju pa lahko slišite v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Da je žirafa najvišja žival na svetu, ob pogledu nanjo verjetno sklepa marsikdo. Samci lahko zrastejo v višino do 5,5 metra, samice do 4,3. Žirafji vrat je dolg v povprečju 1,8 metra in tehta 270 kilogramov! Tudi noge so dolge približno toliko kot vrat. Podobno kot človeški prstni odtis je tudi vsaka žirafja koža edinstvena, neponovljiva, saj ima vsaka nekoliko drugačne vzorec. In kaj so o teh višinskih prežvekovalkah Liani Buršič povedali učenci in učenke 3. L in M razreda OŠ Lavrica in biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite jim v posnetku.
Žiráfa (znanstveno ime Giraffa camelopardalis) je afriški sodoprsti kopitar in najvišja med vsemi kopenskimi živalskimi vrstami. Samci lahko dosežejo višino od 4,8 do 5,5 metra in tehtajo do 1360 kilogramov. Samice so nekoliko manjše in tudi tehtajo manj. Njeno življenjsko okolje je Afrika, razen puščav ter pragozda. Žirafe so poznali že stari Grki in Rimljani. Po propadu rimskega imperija so na žirafe pozabili, tako da so bile še na začetku 19. stoletja v Evropi praktično neznane.
Žirafji vrat je dolg v povprečju 1,8 metra in tehta 270 kilogramov! Tudi noge so dolge približno toliko kot vrat.
Žirafji mladič zraste na dan več kot dva centimetra, kar je v primerjavi z dojenčki res veliko. Podobno kot človeški prstni odtis je tudi vsaka žirafja koža edinstvena, neponovljiva, saj ima vsaka nekoliko drugačne vzorec. Loči se tudi po barvi, nekatere žirafe so čisto svetle, bež barve, druge skoraj črne. To je odvisno od njihove prehrane in življenjskega okolja. Strokovnjaki si niso enotni, zakaj imajo žirafe take vzorce po telesu, nekateri menijo, da je to njihova krinka pred plenilci. V divjini žirafa običajno v enem dnevu spi le okoli 20 minut, pa še to ne več kot pet minut naenkrat. Zakaj? Poležavanja in spanca si ne morejo privoščiti, saj morajo ves čas oprezati za morebitno nevarnostjo. Če bi se ulegle in zaspale, bi to bilo zanje zelo nevarno, saj traja kar dolgo, da se znova dvignejo. Njihovi glavni sovražniki so levi in krokodili.
Žirafe se parijo vse leto. Samec, ki želi osvojiti svojo izvoljenko, se z njo na svoj način spogleduje, ob njej je in steguje vrat k njej. Ko postaneta “par”, samica skoti enega mladiča, ki ga nosi 14 mesecev. Mladič že po eni uri shodi, po desetih urah, kar je na svetu, pa že zna teči ob materi.
In kaj o tej višinski prežvekovalki vedo učenci in učenke 3. L in M razreda OŠ Lavrica – Urban, Nejc, Neli, Evelyn, Tija, Inti in Mark ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju pa lahko slišite v posnetku.
Pred 102 letoma je bil predvajan prvi celovečerni nemi film v režiji Charlieja Chaplina. Gre za film z naslovom Deček, Charlie Chaplin, ki v nemih filmih velikokrat igra smešnega brkatega potepuha, pa nastopa tudi v tem filmu. Ali najmlajši sploh vedo, kaj je to nemi film, ali pa se je filmska industrija že tako spremenila, da so jim ljubi popolnoma drugačni filmi?
Že nekaj tednov se v Sloveniji veliko govori o stavkah. Številni javni uslužbenci - od pomočnic vzgojiteljic, zdravnikov in zobozdravnikov, mladih raziskovalcev in sodnikov - je zaradi nezadovoljstva z delovnimi pogoji, s plačilom ali položajem poklica v družbi napovedovalo stavko. Teh na srečo ne bo. Kako pa besedo stavka razumejo najmlajši, tretješolci iz Kranja?
Včeraj so godovali sveti trije kralje, danes pravoslavci praznujejo svoj božič, sicer pa le malo dni v letu, ko se česa ne spominjamo, praznujemo ali obeležujemo. Januar in februar sta sicer meseca z najmanj svetovnimi in mednarodnimi dnevi. Kakšen svetovni dan pa bi obeleževali otroci?
Nekatere države bodo v novo leto vstopile že čez dobre štiri ure, mi bomo morali na to počakati malo dlje. Vse pa čaka: najdaljša noč v letu. Preživeli jo bomo različno, nekateri novo leto dočakali doma na toplem, drugi na silvestrovanjih na prostem. Kje bodo silvestrovali najmlajši in zakaj zadnji noči v letu sploh rečemo silvestrovo , je Polona Grilc vprašala učence z Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje.
Čeprav v mnogih domovih že stoji božično drevo, središča mest pa so okrašena že ves mesec, je bil ponavadi dan pred božičem namenjen okraševanju božičnega drevesca. Kako se tega vsako leto lotijo učenci z grosupeljske šole, je izvedela Polona Grilc.
Medtem, ko besedo inflacija v zadnjem obdobju zelo pogosto slišimo, nas je zanimalo, kako jo razumejo otroci. Čeprav jim je bil sam izraz neznan, pa prav dobro vedo, kaj je to naraščanje cen blaga in storitev ... O tem smo se prepričali na OŠ Louisa Adamiča Grosuplje.
Na mednarodni dan človekovih pravic smo se z najmlajšimi z Osnovne šole Vodmat pogovarjali o človekovih, kot tudi otrokovih pravicah.
Ob obletnici rojstva najslavnejšega slovenskega pesnika, 222 let je preteklo od takrat, smo želeli izvedeti, kako dobro Franceta Prešerna poznajo najmlajši. Starejši učenci se o njem učijo v šoli, marsikdo pozna njegove pesmi, vsaj eno pa poznajo tudi tretješolci z Osnovne šole Vodmat. Sari Medved pa so pokazali, da o njem vedo še veliko več.
Pred nami je referendumska nedelja, ponekod po državi smo že dobili nove župane, izvolili pa smo tudi predsednico republike. A v Sloveniji se v medijih ne pojavlja le ta izraz, imamo namreč tudi predsednika oz. zdaj predsednico državnega zbora in predsednika vlade. Ali najmlajši ločijo med vsemi temi različnimi funkcijami? Mogoče bomo del odgovora na to vprašanje dobili v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci. Najmlajši so o njej namreč povedali, kako si predstavljajo delo in življenje predsednice ali predsednika republike.
Teden dni pred super referendumsko nedeljo, ko bomo odločali o usodi treh zakonov, je volilna kampanja v polnem teku. Otroci sicer na volitve ne morejo, velikokrat pa slišijo besedo referendum. Ali sploh vedo, kaj to pomeni? Prisluhnimo, kaj so Poloni Grilc o tem povedali četrtošolci z Osnovne šole Vič.
Nikoli nismo prestari za igro. Tudi za najljubšo igračo ne. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani pogovarjala o najljubši igrači.
V poplavi pametnih telefonov, tablic pa tudi televizijske produkcije se zdi, da je kino v današnjem času že skorajda preživet koncept obrednega gledanja filmov. Zato je Liano Buršič zanimalo, ali mladi še hodijo v kino. Pogovarjala se je s tretješolci z osnovne šole Ledina.
Tokrat nas je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, če mladi vedo, kaj pomeni kratica TNP. Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci OŠ Ledina - Lučko, Julijanom, Filipom, Rubi, Kiaro in Davidom.
Z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje, smo se ob našem obisku pogovarjali o vljudnosti. Otroci jo najbolj povezujejo s prijateljstvom in prijaznostjo. Kot so povedali, tudi sami skušajo biti taki, da so vljudni do prav vseh.
Dobro jutro s svojimi domislicami želijo tudi najmlajši. Tokrat učenci II. osnovne šole Celje. Ker je na današnji dan leta 1906 nemški frizer Karl Ludwig Nessler svetu predstavil žensko trajno, smo se z njimi pogovarjali o tem, kaj mislijo, da je trajna, povedali pa so tudi nekaj stvari o tem, kakšne pričeske so med mladimi trenutno moderne in kakšne bi želeli nositi.
Družili se bomo z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje. Ker je bila na današnji dan 1889 ustanovljena Mestna hranilnica Ljubljanska, smo se ob obisku šole z njimi pogovarjali o tem, kaj mislijo, da hranilnica sploh je.
Med 8. septembrom in 9. oktobrom poteka nacionalni mesec skupnega branja, ki povezuje branje in gibanje. Za izhodišče letošnjega meseca so organizatorji izbrali misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela, ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« Gašper Stražišar se je tokrat odpravil med tretješolce iz Osnovne šole Prežihovega Voranca in jih povprašal, kaj radi berejo, kdaj najdejo čas za branje in kaj zanje pomeni skupno branje.
Z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje, smo se ob našem obisku pogovarjali o vljudnosti. Otroci jo najbolj povezujejo s prijateljstvom in prijaznostjo. Kot so povedali, tudi sami skušajo biti taki, da so vljudni do prav vseh.
Med 16. in 20. septembrom poteka evropski teden mobilnosti. Takrat evropske države opozarjajo na potovalne navade ter vzpodbujajo prebivalce, da s premišljeno uporabo trajnostne mobilnosti, ki odpira vrata učinkovitejšemu, bolj zdravemu in predvsem bolj poštenemu načinu premikanja, spremenijo svoje potovalne navade. Tretješolce smo tako vprašali, kako se odpravijo v šolo, kako se lahko izognemo uporabi avtomobilov in kaj je pravzaprav to mobilnost?
V času, ko smo obkroženi z elektronskimi napravami in namesto pisanja z roko raje tipkamo po tipkovnicah, smo še kako veseli, če nas v poštnem nabiralniku pričaka kakšno pismo ali razglednica. Tretješolci, ki so se pisati in brati šele zares dobro naučili, pa že znajo pošiljati pisma. Zato smo jim zastavili majčkeno težje vprašanje, kajti zanimalo nas je, kaj je to pismenost in kdo vse je lahko pismen? Najmlajši pa so z nami delili tudi nasvete, kako se naučiti hitreje brati.
Neveljaven email naslov