Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dojemanje časa se razlikuje od kulture do kulture. V nekaterih kulturah je zamujanje čisto običajen, vsakodneven pojav, medtem ko samcata minuta zamude nekje drugje, pomeni zapravljen ugled. Zdi se, da ob ekvatorju ljudem teče čas bolj počasi, bolj kot pa se od njega oddaljujemo, bolj pomemben postaja ljudem koncept točnosti. William Shakespeare je zapisal: »Bolje tri ure prezgodaj, kot minuto prepozno!«, George Bernard Shaw pa je bil še bolj radikalen, ko je izjavil: »Bolje nikoli, kot pozno!«. Zakaj je torej pomembno, da so točni, so Lei Ogrin povedali tretješolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.
Dojemanje časa se razlikuje od kulture do kulture. V nekaterih kulturah je zamujanje čisto običajen, vsakodneven pojav, medtem ko samcata minuta zamude nekje drugje, pomeni zapravljen ugled. Zdi se, da ob ekvatorju ljudem teče čas bolj počasi, bolj kot pa se od njega oddaljujemo, bolj pomemben postaja ljudem koncept točnosti. William Shakespeare je zapisal: »Bolje tri ure prezgodaj, kot minuto prepozno!«, George Bernard Shaw pa je bil še bolj radikalen, ko je izjavil: »Bolje nikoli, kot pozno!«. Zakaj je torej pomembno, da so točni, so Lei Ogrin povedali tretješolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Dojemanje časa se razlikuje od kulture do kulture. V nekaterih kulturah je zamujanje čisto običajen, vsakodneven pojav, medtem ko samcata minuta zamude nekje drugje, pomeni zapravljen ugled. Zdi se, da ob ekvatorju ljudem teče čas bolj počasi, bolj kot pa se od njega oddaljujemo, bolj pomemben postaja ljudem koncept točnosti. William Shakespeare je zapisal: »Bolje tri ure prezgodaj, kot minuto prepozno!«, George Bernard Shaw pa je bil še bolj radikalen, ko je izjavil: »Bolje nikoli, kot pozno!«. Zakaj je torej pomembno, da so točni, so Lei Ogrin povedali tretješolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.
Dojemanje časa se razlikuje od kulture do kulture. V nekaterih kulturah je zamujanje čisto običajen, vsakodneven pojav, medtem ko samcata minuta zamude nekje drugje, pomeni zapravljen ugled. Zdi se, da ob ekvatorju ljudem teče čas bolj počasi, bolj kot pa se od njega oddaljujemo, bolj pomemben postaja ljudem koncept točnosti. William Shakespeare je zapisal: »Bolje tri ure prezgodaj, kot minuto prepozno!«, George Bernard Shaw pa je bil še bolj radikalen, ko je izjavil: »Bolje nikoli, kot pozno!«. Zakaj je torej pomembno, da so točni, so Lei Ogrin povedali tretješolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.
V rubriki Dobro jutro, otroci bomo malo za šalo malo zares ugotavljali, da vam ni treba iti v Francijo, da bi bili Francoz. Učenci iz Dobravelj, slovenistka z Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU in Špela Šebenik so namreč govorili o tem, kaj pomeni, da se narediš Francoza. Najbrž se je tudi vam že pripetilo, da ste stali v vrsti na banki ali v trgovini in se je nekdo naredil Francoza in se vrinil pred vas, ne da bi pogledal ali vprašal …
Otroci in najstniki se pogosto še ne zavedajo, da je zdravje pomemben dejavnik pri izboru prehrane, in ne razmišljajo, da se bo to, kar zaužijejo v tej dobi, pozneje odražalo na njihovem zdravstvenem stanju. Kako razmišljajo o zdravi prehrani, kaj imajo najraje na krožniku in katero šolsko kosilo jim je najljubše, so Tadeji Bizilj povedali najmlajši iz ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca.
Tretješolci iz OŠ Bežigrad v Ljbuljani so razmišljali o tem kako bo videti njihovo študentsko življenje. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Kdor je slabe volje ali utrujen, se hitro razburi, hitro mu kaj ni všeč – hitro mu gre kaj na jetra. O tem negativnem in nezdravem občutku so v rubriki Dobro jutro, otroci govorili učenci iz Polhovega Gradca in fiziologinja iz Inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinke fakultete dr. Helena Lenasi.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če so same, lahko razvijejo tudi samodestruktivno vedenje, rade pa tudi razmetavajo stvari. So precej dolgožive, dosežejo tudi starost do 80 let. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič izklepetali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
V tem tednu je naš radio obiskala skupina mladih novinarjev iz Osnovne šole Dobravlje. Kaj vso so si ogledali, kako poteka delo na njihovem šolskem radiu in kako si predstavljajo delo pravega novinarja, so povedali Tadeji Bizilj.
Ljudje si že od nekdaj pomagamo, to je najpomembnejši element naše narave. A sama ideja prostovoljstva, kot ga razumemo danes, je precej nova. Pred 19. stoletjem so obstajale le redke volonterske organizacije. Prve take oblike se pojavijo v prvih desetletjih 20. stoletja. A pravo prostovoljstvo se je udejanjilo med drugo svetovno vojno in želja pomagati drugim se je zasidrala v srca ljudi ter pomagala preoblikovati družbo. Ta teden še posebej praznujemo ideje in dejanja volonterjev, saj se odvija Nacionalni teden prostovoljstva. Kako prostovoljstvo razumejo tretješolci iz OŠ Bežigrad v Ljubljani, je zanimalo Leo Ogrin.
Na Radiu Slovenija lahko sledite aktualnim vremenskim napovedim po vsakih poročilih in informativnih oddajah, v rubriki Dobro jutro, otroci pa bodo učenci iz Polhovega Gradca in meteorolog Andrej Velkavrh iz Agencije RS za okolje govorili o vetru. Pa ne le o temu vremenskemu pojavu, temveč tudi o tem, kako opišemo človeka, ki hitro spremeni svoje prepričanje ali ravnanje.
Čeprav nekateri pravijo, da je dobrota sirota, se mladi iz Polhovega Gradca s tem ne strinjajo. Številni od njih so člani prostovoljnih društev in redno sodelujejo pri najrazličnejših dobrodelnih prireditvah in dogodkih. Več o tem bodo povedali v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! pet čez deveto, zdaj pa prisluhnimo, če tudi šolarji iz Ljubljane, točneje iz Osnovne šole Prule, tako radi priskočijo na pomoč in z dobrim dejanjem komu polepšajo dan. Tadeja Bizilj.
Sorodnice kengurujev- koale jedo le mlade vršičke evkaliptovih dreves, ki vsebuje mamilo in zato spijo tudi do 19 ur na dan, nameščene med vejami dreves, na katerih se hranijo. Sicer ljubke, a lenobne vrečarke so vedno bolj na robu preživetja, saj jih najbolj ogroža človek, ki izsekava njihova gozdna domovanja. Pred prvim priseljevanjem Evropejcev jih je bilo več kot 10 milijonov potem pa se je njihovo število naglo zmanjšalo, zdaj naj bi njihova populacija štela le še okoli 100 tisoč osebkov. Kaj so o koalah Liani Buršič povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v posnetku.
9. maja 1950 je Robert Schuman predstavil deklaracijo s svojimi idejami o tesnejšem nadnacionalnem gospodarskem povezovanju v Evropi. To je bila osnova za poznejšo ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, iz katere sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija, 9. maj pa je leta 1986 postal simbol Evropske unije. Na dan Evrope smo z učenci OŠ Polhov Gradec in slovenistko Matejo Jemec Tomazin spoznali frazem, ki opisuje tudi smisel evropskega združevanja: z roko v roki.
Čeprav pravijo, da je dobrota sirota, se mladi iz Polhovega Gradca s tem ne strinjajo. Številni od njih so člani prostovoljnih društev in redno sodelujejo pri najrazličnejših dobrodelnih prireditvah in dogodkih. Več o tem bodo povedali v jutrišnji mladinski oddaji Hudo!, zdaj pa prisluhnimo, če so tudi šolarji iz Ljubljane, točneje iz Osnoven šole Prule, tako navdušeni nad pomočjo drugim. Vedno z veseljem priskočijo na pomoč ali jih kdaj premaga lenoba. Tadeja Bizilj.
Čeprav o njih razmišljamo bolj kot o škodljivcih, pa so ti mali glodalci eden najbolj priljubljenih, ne le likov v pravljicah pač pa tudi hišnih ljubljenčkov. Družabne so, živahne in jih je zabavno opazovati, zanje pa je tudi enostavno skrbeti. Življenjska doba mišk je ena izmed njihovih negativnih strani, saj v povprečju živijo le 1,5-2 let. Kaj so o njih Liani Buršič povedali učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v posnetku.
Ponavadi s frazemom, ki ga bomo spoznali v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci, označimo ne ravno hvalevredno lastnost človeka. A danes, na praznik dela, si lahko večina izmed nas privošči, da niti s prstom ne migne. Več pa učenci iz Starega trga pri Ložu in slovenistka Mateja Jemec Tomazin.
Po včerajšnjem prazniku se danes tudi uradno začenjajo prvomajske počitnice za učence in dijake. Mnogi so jih že nestrpno pričakovali, a ker bo oddih letos precej kratek, večjih načrtov večina nima. So pa Tadeji Bizilj šolarji iz Šoštanja in Ljubljane povedali, kaj vse namerajo v teh počitniških dneh početi in koliko bodo morali postoriti tudi za šolo.
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Informacije izvemo prek množičnih občil, tudi radia, še vedno pa govorice krožijo tudi med ljudmi. O tem, kaj pomeni, da nam nekaj pride na ušesa, govorijo mladi iz Starega trga pri Ložu in strokovnjakinja iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Mateja Jemec Tomazin.
Neveljaven email naslov