Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veste, kdaj in kako so nastale prve šolske ocene? Pred tisoči leti je učitelj v šoli spraševal, na koncu pa v učenca vrgel toliko kamnov, kolikor si jih je učenec s svojim znanjem zaslužil. Vse je bilo prav, le da je bila najboljša ocena 1, najslabša pa 5. Torej je v učenca, ki ni pokazal prav nobenega znanja, vrgel 5 kamnov, v učenca z bleščečim znanjem pa 1 kamen. A kmalu so se starši uprli. Zakaj učitelj v učenca vrže en kamen, ko pa je vse znal? Predlagali so drugačen način ocenjevanja, in namesto kaznovanja so začeli z nagrajevanji. V primeru, da je učenec izkazal bleščeče znanje, je bil nagrajen s 5 bomboni, če pa ni ničesar znal – takrat je vseeno za spodbudo dobila en bombon. Tako je bilo včasih, kako pomembne so šolske ocene danes za njih, pa so Tadeji Bizilj povedali učenci Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke.
Danes je petek, ki ga šolarji vsak teden nestrpno čakate. A pred vami je še nekaj ur pouka pred brezskrbnim vikendom in prepričana sem, da marsikoga med vami čaka še tudi kakšna kontrolna naloga ali spraševanje. Ste se dobro pripravili in dovolj učili? Potem je strah pred slabo oceno odveč. No, kako pomembne so šolske ocene zanje, so Tadeji Bizilj povedali učenci Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Veste, kdaj in kako so nastale prve šolske ocene? Pred tisoči leti je učitelj v šoli spraševal, na koncu pa v učenca vrgel toliko kamnov, kolikor si jih je učenec s svojim znanjem zaslužil. Vse je bilo prav, le da je bila najboljša ocena 1, najslabša pa 5. Torej je v učenca, ki ni pokazal prav nobenega znanja, vrgel 5 kamnov, v učenca z bleščečim znanjem pa 1 kamen. A kmalu so se starši uprli. Zakaj učitelj v učenca vrže en kamen, ko pa je vse znal? Predlagali so drugačen način ocenjevanja, in namesto kaznovanja so začeli z nagrajevanji. V primeru, da je učenec izkazal bleščeče znanje, je bil nagrajen s 5 bomboni, če pa ni ničesar znal – takrat je vseeno za spodbudo dobila en bombon. Tako je bilo včasih, kako pomembne so šolske ocene danes za njih, pa so Tadeji Bizilj povedali učenci Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke.
Danes je petek, ki ga šolarji vsak teden nestrpno čakate. A pred vami je še nekaj ur pouka pred brezskrbnim vikendom in prepričana sem, da marsikoga med vami čaka še tudi kakšna kontrolna naloga ali spraševanje. Ste se dobro pripravili in dovolj učili? Potem je strah pred slabo oceno odveč. No, kako pomembne so šolske ocene zanje, so Tadeji Bizilj povedali učenci Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke.
Še zadnji dan tega leta je pred nami. Ste uresničili in izpolnili vse, kar ste si za letos zadali? Ali pa lovite zadnji vlak? No, učencem z OŠ Notranjskega odreda Cerknica časa največkrat zmanjka za šolske obveznosti.
Šolarji v tem tednu uživajo na brezskrbnih božično-novoletnih počitnicah in tudi številni starši so si vzeli proste dni, da lahko preživijo kar čim več časa s svojimi otroki. Idej za kratkočasenje in druženje zagotovo ne zmanjka, nekateri jih poiščejo v toplem domu, drugim so bolj všeč družinske aktivnosti v zimski idili. Kaj najraje počnejo s svojimi starši, so Tadeji Bizilj povedali četrtošolci Maruša, Samuel, Ajda, Tine, Lina in Žan z Osnovne šole Rače.
V teh decembrskih dneh so bolj kot katera druga domišljijska pravljična bitja v osredju dobri trije možje, ki otroke razveseljujejo z darili. A še zdaleč niso edini, ki jih imajo otroci radi. Ko se začnejo v njihovih ustih majati prvi mlečni zobki, je lahko marsikateri otrok prestrašen, žalosten in se boji bolečin, a ko pomisli na to, da ga bo po tem obiskala zobna miška, je strah hitro premagan. Polona Grilc je skupaj z otroki iz OŠ Gradec, Podružnične šole Vače, razmišljala o zobni miški pa tudi o tem, kje živi, kaj počne in kaj naredi z mlečnimi zobki otrok.
Toplo stanovanje, dišeči piškoti ali potica, praznične lučke, prijetne melodije in predvsem bližina tistih, ki jih imamo najraje – ja, vse to je božič. In čeprav so za otroke v teh dneh zelo pomembna darila, se vsi zavedajo, da božiček nima neomejenih zalog in da so lahko zadovoljni že, če jih danes pod smrekico pričaka kakšno majhno presenečenje. Dobri mož je darila za letos že raznesel, o tem, kakšni so njegovi načrti sedaj pa je s tretješolci z OŠ Litija, Podružnične šole Vače razmišljala Polona Grilc.
Petek je danes, 21. december, in zadnji dan pouka za šolarje v tem letu je končno tu. Čeprav je pred njimi še nekaj šolskih ur, bodo te danes potekale v bolj veselem in sproščenem vzdušju. Kako počitnice in prihajajoče praznične dni pričakujejo četrtošolci in osmošolci iz Osnovne šole Rače in kakšne načrte imajo, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Risani junaki so med otroki zelo priljubljeni, nekateri prisegajo na živalske junake, drugim so ljubši tisti v človeški obliki. Tretješolci iz OŠ Gradec, Podružnične šole Vače, so Poloni Grilc povedali, katere junake najraje spremljajo sami in kaj bi se zgodilo, če bi ti prišli k njim na obisk.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mesec december se bo počasi prevesil v drugo polovico, mesta po vsej Sloveniji pa so že praznično obarvana in okrašena z več tisoč lučkami in okraski. Tudi osnovnošolci v teh dneh pridno okrašujejo učilnice in šole pa tudi svoje sobe in domove. Tretješolci Andreja, Nik, Julija, Zala in Lan iz Ljubljane so Tadeji Bizilj povedali, kako se okraševanja lotijo sami.
Bolivija, Peru, Čile, Argentina in Ekvador so njegove dežele. Rad živi in leta visoko. Pade malo manj rad in tudi redko, saj je izjemen letalec, jadralec pravzaprav. Tudi težak. Po kilogramih. Dolgoživ pa tudi. Dočaka lahko celo 100 let. Že veste o katerem ptiču govorimo? Liana Buršič je o njem spraševala učence 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik, Julijo, Jona, Marka, Maja, Emila in Alice ter biologinjo in vodnico v ZOO-ju Petro Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
V jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci smo slišali kar nekaj modrosti. Mladi sicer pravijo, da jim ne gre vse vedno kot po maslu, a vedo, da se na napakah tudi učimo. Prisluhnimo učencem OŠ Žalec.
Se tudi k vam kdaj prikrade dolgčas? Ko ne veste, kaj početi, ko se minute vlečejo kot ure, ko se vam vse naokoli zdi nesmiselno in ja, enostavno dolgočasno. Večina vas sicer takrat vzame v roke kakšno elektronsko napravo, a idej, kako pregnati dolgčas, je še veliko več, predvsem pa so še veliko boljše. Lahko preberete kakšno knjigo, kaj narišete ali pobarvate, napišete kakšno pesem ali zgodbo. Še več idej pa imajo petošolci Nika, Anika, Eneja, Vid in Urban iz OŠ Notranjskega odreda Cerknica. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Včasih so otroci hodili v šolo drugače kot hodijo danes – hodili so peš, se pri tem družili in tudi marsikatero ušpičili. Danes jih starši prevažajo sem in tja in vedno manj je učencev, ki bi v šolo in domov hodili peš. S tem se manj družijo, pogovarjajo, z uporabo prevoznih sredstev pa povečujejo tudi obremenitev okolja. O tem, zakaj je pametno in koristno hoditi peš, bodo več povedale učenke s I. Osnovne šole Žalec jutri v naši mladinski oddaji Hudo! po 9h, zdajle pa prisluhnimo, katera so najljubša prevozna sredstva petošolcev iz Cerknice. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Še en iz Avstralije. Ki ni kenguru. Ampak vrečo pa nosi s seboj, ves čas. Rove koplje kot profesionalni rudarji ali pa vsaj tako dobro kot podzemni kameradi krti. Kljub svoji miroljubnosti, so znani samoobrambni primeri, ko je s svojo težo človeka podrl na tla in mu z ostrimi zobmi globoko zagrizel pod kožo. Sicer raje grize trave in korenine. Rastlinojedec pač. Liano Buršič je zanimalo, kaj o njem vedo učenci 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, Petra Hrovatin.
Neveljaven email naslov