Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Življenje nam kdaj postreže tudi z neprijetnimi presenečenji. Lahko rečemo tudi, da takrat doživimo hladen tuš. Kako o tem razmišljajo učenci iz Ajdovščine?
Sprehodili smo se po vsebinah, s katerimi so nam ta teden jutra popestrili najmlajši. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se z otroki iz Ajdovščine, Vipave, Mirne Peči, Kranja in Ljubljane pogovarjali o zanimivih temah: reformi, poklicu vrtnarja, zimskih olimpijskih igrah, Irski in o tem, kaj naredimo če zbolimo.
Zimski letni čas je obdobje, ko je okoli nas največ bolezni in prehladov. Da se ne prehladimo, se moramo toplo obleči. Če pa slučajno zbolimo so tu za nas starši, ki bodo poskrbeli, da bomo kmalu ozdraveli. Tako pravijo tretješolci iz Osnovne šole Trnovo, ki so Gašperju Stražišarju zaupali kako lahko odženemo prehlad in kaj je naloga staršev, da otroci ostanejo zdravi. Čaj, med in topla oblačila pa so prvi korak do boljšega počutja.
Skupaj z Angleži so odšli iz EU tudi oni. Ker smo se o Škotih že pogovarjali, potem veste kdo in čigava dežela je na vrsti danes. Liana Buršič se je pogovarjala z gorenjskimi tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža.
Zima letos kar noče in noče pokazati svojih zob, kar seveda povzroča preglavice športnikom, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Ob tam pa tudi organizatorjem tekmovanj. In zagotovo bi prav ti imeli obilo težav, če bi morali letos organizirati zimske olimpijske igre. So se pa na današnji dan leta 1924 končale olimpijske igre, ki so bile prve zimske v zgodovini. Aleš Ogrin se je zato z mladimi z OŠ Draga Bajca Vipava pogovarjal o tem, kaj so zimske olimpijske igre.
V naslednjih minutah bomo z učenci iz Osnovne šole Toneta Pavčka spoznavali poklic vrtnarja. Ste že kdaj videli ali spoznali koga, ki opravlja ta poklic? Veste, kakšne so njegove naloge in njegovi pripomočki pri delu? O vsem se je z najmlajšimi iz Mirne Peči pogovarjala Tadeja Bizilj.
O tem, kaj pomeni beseda reforma, ki jo v medijih in politiki velikokrat slišimo, smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Danila Lokarja Ajdovščina.
Če ste bili do sedaj navajeni, da so najmlajši popestrili vaša jutra le med delovnim tednom, bodo od današnjega naprej, razveseljevali tudi začetke vaših sobot. Sicer na nekoliko drugačen način, saj bomo v rubriki Tedenski aktualni DJO povzeli najboljše razmisleke, ki so jih glede različnih tem, predstavili otroci. Ta teden so med ponedeljkom in petkom bili z nami otroci iz Ajdovščine, Mirne Peči, Vipave, Kranja in s Pragerskega. Slišali boste prvo oddajo iz nove sobotne jutranje rubrike, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Kaj bi osnovnošolci storili, če bi se lepega dne zbudili v puščavi in to kar v svoji postelji? Kot pravi izumitelji in avanturisti bi ustvarili svoj lasten signal in poiskali kamele, na katerih bi prijahali do civilizacije. Iz palic bi ustvarili velik S.O.S, ki bi letalom pomagal, da jih bi rešili. Še več idej izvemo v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci.
Združeno kraljestvo po 31. januarju 2020 ne bo več članica EU. S tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža smo obnovili vedenje in znanje o tem kaj Evropska unija sploh je in kako jo bo Brexit zaznamoval. Z Nadjo, Vidom, Marijo, Jašo in Injo se je pogovarjala Liana Buršič.
Današnje jutranje razmišljanje najmlajših bo nekoliko ljubezensko obarvano. Na današnji dan leta 1595 naj bi namreč prvič javno uprizorili Shakespearovo igro Romeo in Julija. Igro, ki zaljubljene duše navdihuje še danes. Aleš Ogrin se je zato z otroki z OŠ Draga Bajca Vipava pogovarjal o tem, kako bi sami ustvarili ljubezensko igro in kako igralci zaigrajo ljubezenski prizor.
Danes bomo v rubriki Dobro jutro, otroci slišali razmišljanja šolarjev iz Mirne Peči. Skupaj s Tadejo Bizilj so odkrivali, kakšno je delo detektiva. Kaj vse mora znati in vedeti detektiv, kakšne sledi išče, na kaj mora biti pozoren in česa ne sme spregledati …O vsem tem v naslednjih minutah z najmlajšimi iz Osnovne šole Toneta Pavčka.
Tretješolci iz Ajdovščine so se potopili v besedno igro in zunanje temperature vzeli kot izhodišče za razlogo frazema, ki ga odrasli zelo dobro poznamo – ostati hladen. Kako o njem razmišljajo najmlajši?
Zimske počitnice bodo kmalu potrkale na vrata. In ravno takrat se največ družin odpravi na smučišča. Kaj je obvezna smučarska oprema, kako morajo starši poskrbeti za svoje otroke in kako se na smučišču obnašamo, so Gašperju Stražišarju zaupali tretješolci iz Osnovne šole Trnovo.
Velika Britanija oz. Združeno kraljestvo - kaj otroci iz Celja in Ljubljane vedo o tej državi?
Z učenci Osnovne šole Bogojina smo govorili o geotermalni vodi. Ker živijo na območju Slovenije, kjer imajo kar nekaj termalnih izvirov in toplic, vedo o tem veliko.
Ob torkovih jutrih spoznavamo svet poklicev skozi otroške oči. Tokrat bomo zavili na delovni prostor šivilje, ki kroji in šiva obleke, perilo in druge tekstilne izdelke iz tkanin, pletenin ali vlaknovin. Šivilja mora znati jemati mere, narisati kroj, krojiti in šivati na različnih šivalnih strojih. Imeti mora estetski čut, dobro mora znati razlikovati barve, nianse, črte in oblike. O poklicu šivilje veliko vedo tudi tretješolci iz Osnovne šole Toneta Pavčka iz Mirne Peči. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?
Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?
Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?
Neveljaven email naslov