Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav pes velja za človekovega najboljšega prijatelja pa se ta beseda pogosto uporablja tudi slabšalno, za hudobnega, nasilnega človeka. Poleg tega je vpletena v številne idiome, npr. »biti na psu« (v slabem položaju), »biti kot pes in mačka« (sovražiti se), »kot psa« (kruto ali močno, npr. »pretepsti kot psa« ali »lačen kot pes«). Na srečo obstaja tudi lep vrlinski izraz »zvest kot pes« za zelo zvestega človeka. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o psih, kužkih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka in je bil prva udomačena žival. Od takrat so se psi razširili po vsem svetu in spremljajo ljudi v večini preteklih ter sedanjih kultur, kot delovne živali, čuvaji, lovski pomočniki ali samo domači ljubljenčki. Po novejših grobih ocenah šteje celotna svetovna populacija med 700 milijoni in milijardo psov, s čemer so najštevilčnejši plenilci na Zemlji.
Za dejavnosti vzrejanja, vzgoje in neformalnega preučevanja psov se uporablja skupni izraz kinologija, znanstveno pa pse proučujejo zoologi.
Mnogi starejši avtorji so bili na podlagi raznolikosti današnjih pasjih pasem mnenja, da je pes nastal s križanjem več sorodnih vrst iz družine psov. Med njimi sta bila tudi začetnik teorije evolucije Charles Darwin in avstrijski etolog Konrad Lorenz, ki je sklepal, da sta prednika domačega psa volk in šakal. Danes uveljavljeno mnenje, ki ga podpirajo rezultati genetskih analiz je, da se je domači pes razvil iz majhne skupine volkov, udomačenih pred okoli 15.000 leti.
Vohljanje, s katerim pes izboljša zaznavo, se razlikuje od normalnega vzorca dihanja, sestavlja ga serija kratkih vdihov in izdihov. Nosna votlina je zgrajena tako, da se zrak usmeri proti vohalnemu epitelu. Zaznavo izredno nizkih koncentracij molekul še izboljšajo žepi v epitelu, kjer se te molekule nalagajo ob vsakem vdihu ne da bi jih pes sproti izdihal. Psi so znani po svojem izredno ostrem vohu, saj igrajo vonjave več pomembnih vlog v pasjem življenju. Pasji predniki so se zanašali predvsem na voh pri lovu na plen, poleg tega pa imajo vonjave ključno vlogo pri interakcijah med psi. Okrog 1000 različnih kemoreceptorjev posreduje signale v možgane, ki vzorec zaznanih snovi interpretirajo kot vonj. V nosu imajo povprečno 125 do 220 milijonov receptorjev, kar je petindvajsetkrat toliko kot človek, nekatere pasme, ki so selekcionirane za oster voh, npr. pes sv. Huberta (bloodhound), pa še bistveno več. Vlažen smrček (rhinarium) služi za določanje smeri zračnega toka, ki nosi vonj. Receptorji za mraz v koži so občutljivi na hlajenje, ki ga povzroča izhlapevanje vode, to pa je intenzivnejše na strani, s katere prihaja zrak.
Kaj pa o človekovem najboljšem prijatelju vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Čeprav pes velja za človekovega najboljšega prijatelja pa se ta beseda pogosto uporablja tudi slabšalno, za hudobnega, nasilnega človeka. Poleg tega je vpletena v številne idiome, npr. »biti na psu« (v slabem položaju), »biti kot pes in mačka« (sovražiti se), »kot psa« (kruto ali močno, npr. »pretepsti kot psa« ali »lačen kot pes«). Na srečo obstaja tudi lep vrlinski izraz »zvest kot pes« za zelo zvestega človeka. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o psih, kužkih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka in je bil prva udomačena žival. Od takrat so se psi razširili po vsem svetu in spremljajo ljudi v večini preteklih ter sedanjih kultur, kot delovne živali, čuvaji, lovski pomočniki ali samo domači ljubljenčki. Po novejših grobih ocenah šteje celotna svetovna populacija med 700 milijoni in milijardo psov, s čemer so najštevilčnejši plenilci na Zemlji.
Za dejavnosti vzrejanja, vzgoje in neformalnega preučevanja psov se uporablja skupni izraz kinologija, znanstveno pa pse proučujejo zoologi.
Mnogi starejši avtorji so bili na podlagi raznolikosti današnjih pasjih pasem mnenja, da je pes nastal s križanjem več sorodnih vrst iz družine psov. Med njimi sta bila tudi začetnik teorije evolucije Charles Darwin in avstrijski etolog Konrad Lorenz, ki je sklepal, da sta prednika domačega psa volk in šakal. Danes uveljavljeno mnenje, ki ga podpirajo rezultati genetskih analiz je, da se je domači pes razvil iz majhne skupine volkov, udomačenih pred okoli 15.000 leti.
Vohljanje, s katerim pes izboljša zaznavo, se razlikuje od normalnega vzorca dihanja, sestavlja ga serija kratkih vdihov in izdihov. Nosna votlina je zgrajena tako, da se zrak usmeri proti vohalnemu epitelu. Zaznavo izredno nizkih koncentracij molekul še izboljšajo žepi v epitelu, kjer se te molekule nalagajo ob vsakem vdihu ne da bi jih pes sproti izdihal. Psi so znani po svojem izredno ostrem vohu, saj igrajo vonjave več pomembnih vlog v pasjem življenju. Pasji predniki so se zanašali predvsem na voh pri lovu na plen, poleg tega pa imajo vonjave ključno vlogo pri interakcijah med psi. Okrog 1000 različnih kemoreceptorjev posreduje signale v možgane, ki vzorec zaznanih snovi interpretirajo kot vonj. V nosu imajo povprečno 125 do 220 milijonov receptorjev, kar je petindvajsetkrat toliko kot človek, nekatere pasme, ki so selekcionirane za oster voh, npr. pes sv. Huberta (bloodhound), pa še bistveno več. Vlažen smrček (rhinarium) služi za določanje smeri zračnega toka, ki nosi vonj. Receptorji za mraz v koži so občutljivi na hlajenje, ki ga povzroča izhlapevanje vode, to pa je intenzivnejše na strani, s katere prihaja zrak.
Kaj pa o človekovem najboljšem prijatelju vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Najmlajše smo vprašali za nasvete, kako zjutraj lažje vstati in se pripraviti za šolo.
Danes bi lahko rekli kar: "Vse najboljše, Slovenija!" Dan državnosti je obletnica dneva, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, slavnostno sicer razglašeni dan pozneje na Trgu republike v Ljubljani. Mogoče pa je najlepše darilo za našo državo to, da slišimo, kako zelo dobro jo poznajo tudi njeni najmlajši državljani in kako varno se v njej počutijo … O Sloveniji so se razgovorili učenci razredne stopnje OŠ Rakek.
S petošolci z OŠ Rakek smo se pogovarjali o tem, kakšno šolsko leto se v teh dneh končuje. Prav gotovo so doživeli marsikaj lepega. Kaj jim bo najbolj ostalo v spominu, kaj so se novega naučili in kateri predmet jim je bil najbolj všeč? Prisluhnite oddaji Dobro jutro, otroci.
Ne pomislimo vedno, da kakšne besede, ki jo odrasli radi in pogosto uporabljamo, otroci ne razumejo. Ena takih je vladna koalicija, besedna zveza, brez katere skoraj ne minejo poročila. A čeprav učenci z OŠ Rakek ne vedo, kaj pomeni, se prav dobro zavedajo pomena sodelovanja, iskanja rešitev in pogovora.
Večni notranji boj - med srcem in umom. Kaj je bolj pomembno poslušati, srce ali glavo? Liana Buršič je tako spraševala četrtošolke z ljubljanske OŠ Ledina.
Vsakič znova, kljub zdravopametnim in znanstvenim dognanjem pozabljamo, kako zelo pomembno se je igrati. Zdaj vas bomo spomnili v rubriki Dobro jutro, otroci, tudi z izborom najljubših iger četrtošolk z ljubljanske OŠ Ledina. Z njimi se je pogovarjala in smejala Liana Buršič
Pred točno 23 leti so bile Škocjanske jame vpisane na seznam mokrišč mednarodnega pomena. Mokrišča so namreč območja – od močvirij, jezer do poplavljenih gozdov -, ki so redno poplavljena s površinsko ali podzemno vodo in so zelo pomembna za razširjenost in pestrost rastlinskega in živalskega sveta, ki za svojo rast in razmnoževanje potrebuje vodo. Koliko o mokriščih vedo najmlajši iz Velikega Gabra, izvemo v rubriki Dobro jutro, otroci.
Facebook in podobna družbena ali družabna omrežja so za vedno spremenila način, kako ljudje komuniciramo med seboj, kako sledimo temu, kaj se dogaja v življenjih naših prijateljev, kakšne odnose gradimo. V tokratni rubriki nam bodo osnovnošolci razložili, kaj so družabna omrežja, njihove prednosti in slabosti.
Na današnji dan leta 1824, torej pred skoraj 200 leti, je bila na Dunaju premierno zaigrana Beethovnova 9. simfonija. Mnogi jo imajo za njegovo najboljše delo in enega od največjih glasbenih dosežkov človeka. Hkrati je tudi ena od največkrat izvajanih simfonij na svetu, nas pa je zanimalo, ali najmljaši sploh vedo, kaj je to simfonija. Pogovarjali smo se z učenci prve triade na OŠ Veliki Gaber.
Ker jutri praznujemo praznik dela, smo se o delu pogovarjali tudi z najmlajšimi. Obiskali smo tretješolce z Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani in jih vprašali, katera dela so po njihovem mnenju težka.
Svetovni dan knjige, ki ga obeležujemo danes, zaznamuje tudi to, da mladi marsikje prespijo v knjižnicah in si pripravijo nadvse zanimivo noč. Noč jim, tako kot to naredijo knjige, seveda lahko še posebej buri domišljijo. Zato smo se s tretješolci z Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani pogovarjali o tem, kaj vse bi počeli, če bi bili pokonci vse do jutra.
Z otroki bomo zdaj pokukali v srednjeveške čase, ko so podložnikom vladali grofje. Na današnji dan leta 1341 je kralj Ludvik Bavarski povzdignil Ulrika I. v Celjskega grofa. Bil je zelo uspešen, saj so pod njegovim vodstvom, celjski grofje vzpostavili številne mednarodne povezave in se uveljavili na političnem zemljevidu. Ob tej obletnici smo se s tretješolci z Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana pogovarjali o tem, kako je nekdo postal grof in kakšni so grofje sploh bili.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vsako leto 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, praznuje mednarodni dan knjig za otroke. Tadeja Bizilj se je zato z radijskim mikrofonom odpravila na Osnovno šolo Ivana Babiča - Jagra Marezige in tamkajšnje četrtošolce povprašala, kakšna je zanje dobra knjiga in kakšni knjižni junaki so jim najbolj všeč ... Prisluhnimo jim!
Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vsako leto 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, praznuje mednarodni dan knjig za otroke. Tadeja Bizilj se je zato z radijskim mikrofonom odpravila na Osnovno šolo Ivana Babiča - Jagra Marezige in tamkajšnje četrtošolce povprašala, kakšna je zanje dobra knjiga in kakšni knjižni junaki so jim najbolj všeč ... Prisluhnimo jim!
Pred letošnjo podelitvijo najbolj znanih filmskih nagrad - oskarjev - smo se s tretješolci z OŠ Notranjski odred Cerknica pogovarjali o filmskih nagradah, o tem, kdo si jih zasluži, kdo vse sodelujte pri snemanju in v katerih filmih je najtežje igrati. Njihove zanimive odgovore lahko slišite v tokratni sobotni jutranji rubriki Dobro jutro, otroci!
Mladi sogovorniki z OŠ Notranjski odred Cerknica so nam povedali, kaj je stres, kako ga razumejo sami, katere situacije so najbolj stresne in nam dali tudi nasvet, kako to občutenje premagati.
V časih, ko nas pestijo stiske in tegobe, je pomembno tudi to, da ne pozabimo na veselje. Zato se je s tretješolci z ljubljanske OŠ Ledina, Liana Buršič pogovarjala o tem, česa se veselijo najbolj na svetu.
Lani sredi leta je organizacija UNICEF Slovenija izvedla raziskavo, kjer je svoje duševno zdravje samoocenjevalo 400 otrok in mladih starih med 10 in 18 let iz vse Slovenije. Ugotovitve so več kot zaskrbljujoče, kajti vsak peti otrok v Sloveniji svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo in več kot 70% otrok in mladih je v prvem koronskem letu občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup. Iz raziskave je bilo razvidno, da velika večina otrok svoje stiske rešuje kar sama in se o tem ne pogovarja z odraslo osebo. Zato je v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci, Liana Buršič tretješolce, torej 8-letnike z ljubljanske OŠ Ledina vprašala, kaj njim predstavlja stisko in kako se z njo spoprimejo.
Danes je pustna sobota – dan, ko si nadamemo pustno masko in kostum in zganjamo pustne norčije. Po starih prepričanjih naj bi ravno s pustnimi norčijami ugnali zimo, našemili pa naj bi se v tisto, kar bi si želeli biti, če bi bilo mogoče. Kako priljubljen je pust med tretješolci iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj, po čem ga poznajo in kaj vse takrat počnejo, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov