Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice, krastače,česnovke, rege, rjave žabe ter zelene žabe. Kako pa jih vidijo otroci? Liani Buršič so jih orisali učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena), česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena in pisana žaba). Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk. Anura izvira iz grščine in pomeni »brez repa«.
Na jedilniku odraslih dvoživk se znajdejo razne žuželke, polži, pajki, deževniki … Pri prehranjevanju si na žalost ne morejo pomagati s pecljatimi zobmi, saj so zelo krhki, zato plen pojedo v enem kosu. Nekatere žabe si svoj slasten zalogaj ulovijo kar z iztegljivim in lepljivim jezikom. Ličinke dvoživk imajo majhne zobce, med katere se ujamejo razne alge, odmrle rastline in živali.
Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednih mlak,
jedle, pile so in pele,
rega, rega, reg, kvak, kvak, kvak, kvak …
Kot pripoveduje pesmica, žabe glasno oznanjajo čas parjenja, običajno spomladi, s svojim značilnim oglašanjem. Regljajo le žabji mladeniči, da privabljajo samice. Žabji samec zleze na samičin hrbet in jo objame s sprednjima nogama. Nato samica v vodo odloži jajčeca, ki jih samec sproti oplaja. Skupku jajčec s sluzjo pravimo mrest. Iz oplojenih jajčec se v vodi razvijejo ličinke (paglavci), ki imajo v notranjosti telesa škrge in plavuti podoben rep. Ob koncu preobrazbe škrge zakrnijo, razvijejo se pljuča, namesto repa zrastejo noge in mladi žabec ali žaba se lahko poda kopenskim dogodivščinam naproti.
V oddaji oziroma posnetku pa lahko slišite kaj o žabi vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice, krastače,česnovke, rege, rjave žabe ter zelene žabe. Kako pa jih vidijo otroci? Liani Buršič so jih orisali učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena), česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena in pisana žaba). Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk. Anura izvira iz grščine in pomeni »brez repa«.
Na jedilniku odraslih dvoživk se znajdejo razne žuželke, polži, pajki, deževniki … Pri prehranjevanju si na žalost ne morejo pomagati s pecljatimi zobmi, saj so zelo krhki, zato plen pojedo v enem kosu. Nekatere žabe si svoj slasten zalogaj ulovijo kar z iztegljivim in lepljivim jezikom. Ličinke dvoživk imajo majhne zobce, med katere se ujamejo razne alge, odmrle rastline in živali.
Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednih mlak,
jedle, pile so in pele,
rega, rega, reg, kvak, kvak, kvak, kvak …
Kot pripoveduje pesmica, žabe glasno oznanjajo čas parjenja, običajno spomladi, s svojim značilnim oglašanjem. Regljajo le žabji mladeniči, da privabljajo samice. Žabji samec zleze na samičin hrbet in jo objame s sprednjima nogama. Nato samica v vodo odloži jajčeca, ki jih samec sproti oplaja. Skupku jajčec s sluzjo pravimo mrest. Iz oplojenih jajčec se v vodi razvijejo ličinke (paglavci), ki imajo v notranjosti telesa škrge in plavuti podoben rep. Ob koncu preobrazbe škrge zakrnijo, razvijejo se pljuča, namesto repa zrastejo noge in mladi žabec ali žaba se lahko poda kopenskim dogodivščinam naproti.
V oddaji oziroma posnetku pa lahko slišite kaj o žabi vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
V jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci nas čaka besedna zveza iz publicističnega sveta, ki pa jo učenci z Osnovne šole Dobravlje dobro poznajo. In tudi vsi ostali, še posebej v tem politično intenzivnem obdobju … Kaj je okostnjak iz omare, čemu služi in ali mora priti na plano?
Mesec junij je tu, pomladni dnevi postajajo vse toplejši in daljši in priložnosti za druženje zunaj na zraku je vedno več. Petošolci Juš, Natalija, Laura, Uroš, Timon in Marcel iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj pravijo, da v teh toplih dneh po pouku in ob vikendih telefone pustijo doma na polici, tudi računalnik in vse ostale elektronske naprave ostanejo kar ugasnjene, sami pa najbolj uživajo v igrah in druženju s prijatelji. Kaj vse počnejo, so povedali Tadeji Bizilj.
Že dolgo niso več redkost na naših rekah, še posebno na Ljubljanici. Ta je očitno dovolj počasi tekoča, mirne vode imajo namreč nadvse rade, da jo čedalje uspešneje poseljujejo. Vodna podgana, kot jo tudi kličejo, namreč ni naše gore list, saj so jo k nam in tudi drugam v Evropo iz Južne Amerike zanesle podjetniške ambicije rejcev za kožuhe, ki so ustanavljali gojitvene farme. Kadar ne plava in morda použije tudi kakšnega rakca, polžka ali ko spi v rovu, ki ga izkoplje na obrežju reke ali si ga prisvoji od druge živali, je precej lačna in neizbirčna vegetarijanka. Njen želodec terja obilico vodnih, obvodnih, močvirskih rastlin, menda zaužije kar četrtino svoje teže na dan. Jo prepoznate? Liani Buršič so o njej pripovedovali učenci tretjih razredov štajerske OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Mladi iz Škofje Loke so spregovorili o tem, kdo je bil Sizif, kaj je Sizifovo delo in kaj je zanje neuresničljivo, utrudljivo in neuspešno delo …
Otroci imajo svoje pravice pa tudi svoje dolžnosti. Ubogati morajo starše, se pridno pripravljati na šolo in redno delati domače naloge. Tudi doma je dobro, da so aktivni pri vseh opravilih, ki so povezani z družinskim življenjem. A kljub vsem dolžnostim, ki jih imajo, učenci Timon, Laura, Marcel, Juš, Natalija in Uroš iz 5.a in 5.b razreda Osnovne šole Matije Čopa Kranj pravijo, da je lepo biti otrok in da se prav nič ne veselijo odrasti. Zakaj, so povedali Tadeji Bizilj.
Ste se že kdaj zalotili, da ste si prehitro ustvarili mnenje, da vas je zavedel prvi vtis? Da ste videli le eno stran medalje? Da ste o neki stvari vedeli premalo, da bi lahko videli vso situacijo? O tem frazemu so se razgovorili učenci OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka.
Že od nekdaj so stara ljudstva gledala v nočno nebo. Na nebu so prepoznali podobe živali in mitološke junake. Poleg poimenovanj za zvezde in planete so si z legendami razlagali tudi njihov nastanek. Kakšna je legenda o nastanku vesolja, kaj vse je v naši galaksiji, kaj mladi vedo o velikem poku in črni luknji – o vsem tem bomo govorili v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! po deveti, zdaj pa prisluhnimo, kako dobro poznajo vesolje in kako pogosto se zazrejo v nebo petošolci Natalija, Laura, Marcel, Uroš, Timon in Juš iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Čokat, poraščen, divje nravi in pomemben opraševalec. Zveni kot zanimiva družba? Veste kdo je naš današnji živalski sopotnik? O njem je Liana Buršič spraševala učence tretjih razredov OŠ Anice Černejeve Makole in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju, Petro Hrovatin.
Javne osebnosti, slavni ljudje in politiki so ves čas na očeh javnosti. Pri mladih pa se za to, da nekdo prejme več pozornosti od drugih, ponavadi uporablja nek drug izraz. O tem, kako je, ko si pod drobnogledom, smo se pogovarjali z učenci OŠ Franceta Bevka Ljubljana.
Danes lahko zaželimo vse najboljše 5.744 prebivalcem Slovenije, za katere je danes prav poseben dan. Na rojstnodnevni torti bodo namreč upihnili še eno svečko več. Kako svoj rojstni dan praznujejo Juš, Timon, Uroš, Marcel, Laura in Natalija iz 5.a in 5.b razreda Osnovne šole Matije Čopa Kranj, so povedali Tadeji Bizilj.
O tem, kaj pomeni, da je ogenj v strehi, in kako rešiti tako napeto situacijo, ki vznemirja, razburja in jezi stanovalce, so govorili učenci OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka.
Vsaka generacija ljudi želi vsaj malo vplivati in spremeniti modo in tako pustiti svoj pečat v zgodovini. Kaj je danes za mlade moderno in koliko se podrejajo trenutnim modnim smernicam? Kako je z ličenjem v osnovni šoli, kakšne pričeske so dekletom in fantom všeč in kaj o modi pravijo učitelji in učiteljice? Je določen modni stil lahko tudi razlog za slabšo oceno v šoli? In ali rek »Obleka naredi človeka« še velja? O vsem tem se bomo pogovarjali v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! z mladimi iz Makol, zdaj pa prisluhnimo, kaj so o modi Tadeji Bizilj povedala dekleta iz tamkajšnje Osnovne šole Anice Černejeve.
Uživati sadove svojega dela po Frazeološkem slovarju pomeni porabljati, izkoriščati rezultate narejenega, doseženega … Kako to razumejo mladi?
Neveljaven email naslov