Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ptico, ki jo predstavljamo danes, se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Nekoč so krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kljub svoji navidezni nečimrnosti je ta ptica zelo zelo zaščitniška. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro. Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. O kateri ptici govorimo pa učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite, kaj so povedali Liani Buršič
Pavi spadajo v družino fazanovcev in so treh različnih vrst. Poznamo še zelene, bele, črnokrile oz. so to že albino pavi, ki pa v naravi ne bi preživeli.
Pav ima skupaj z vlečko, ki je dolga okrog 150 cm dolžino od 200-235 cm. Peresa v vlečki so zeleno–zlata s pegami, ki so podobne modro–bronastim očesom. Po telesu pa je perje večinoma kovinsko modrozelene barve.
To ptico se zlahka udomači. Ljudje v nekaterih državah (Indija) jih imajo za svete živali. Zaradi tega nekateri kmetje enostavno prenašajo škodo,ki jo delajo na žitnih poljih.
Kadar pav osvaja samico razširi svojo vlečko v presunljivo pahljačo. Pavica je nekoliko izbirčna, vendar je njena šibka točka ravno postavljač s pahljačo. Pavova široka razprta vlečka, pokrita z bleščečimi očesi, pavico popolnoma pritegne. Za partnerja si bo verjetno izbrala pava, ki jo je z razkazovanjem perja najbolj očaral. To pa ni edini del predstave. Samec svojo dolgo vlečko najprej razpre nato jo nagne nekoliko naprej. Potem pa začne svoj gizdavi ples. Kostanjeva krila mu visijo ob strani, ko stresa svoje telo tako, da pokončna peresa zašuštijo. Pri tem spusti glasen krik. Le stežka bi rekel da je njegov krik prijeten za uho, toda tako da pavici vedeti da se zanima zanjo
Po sezoni parjenja nastopi čas za menjavo perja. Odrasel pav ima okrog 200 peres v njegovi vlečki.
Kljub svoji navidezni nečimrnosti je pav zelo zaščitniški. Hitro opazi nevarnost, kot je naprimer mačka, kanja,… in se odzove tako da med tekom glasno kriči in svari pred nevarnostjo. Pri tem se mu pridružijo še drugi samci. Tečejo drug za drugim in to zelo hitro.
Po drugi strani pa samice ne zapustijo svojih mladičev niti, če preti smrtna nevarnost. Tako žal veliko mladičev podleže gozdnim zverem. Tudi ko je v zraku ga dolga vlečka ne upočasnjuje. Potem ko vzleti leti z veliko hitrostjo in nadvse hitro maha s krili. Vse to izvemo na spletni strani živalskega vrta SiKaLuZOO.
Pavi so nekoč krasili vrtove starodavne Grčije, Rima in Indije. Kaj pa danes o njih vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oz. posnetku.
Pozabljanje je zoprna reč, proti kateri se bori vsak po svoje. In tudi mladost ni imuna na ta večinoma neprijeten pojav. Vzroki za pozabljanje so seveda zelo različni; lahko smo preobremenjeni, lahko utrujeni, na pozabljanje vpliva celo koliko tekočine smo popili. O tem, kaj pozabijo najmlajši in kako se pozabljanju skušajo izogniti, so Alešu Ogrinu pripovedovali otroci s I. osnovne šole Celje.
Ljubljana, Piran Bled. Trije od naših najbolj priljubljenih in obiskanih krajev za tuje turiste. So tudi v izboru za najlepši slovenski turistični kraj po izboru drugošolcev Ajde, Jerneja, Pavline, Taja, Jelene in Kristjana, učencev z OŠ Maksa Pečarja Črnuče? No, pa prisluhnimo, z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Med šolarji je eden najbolj priljubljenih predmetov na urniku šport. Kako pa bi se znašli v vloga učitelja tega predmeta na šoli?
Hvala, prosim, oprosti – te besede so majhne in preproste, pomenijo pa lahko zelo veliko. A vseeno so to besede, ki jih nekateri le s težavo izrečejo … Ste tudi vi med njimi? Je tudi vam kdaj težko priznati napako in se opravičiti? Ali pa včasih kar pozabite na prošnjo in zahvalo … O tem, kdaj in zakaj uporabljajo prijazne besede, se je s tretješolci Mašo, Igorjem, Kajo, Frido, Lukom in Rianom iz ljubljanske Osnovne šole Prule pogovarjala Tadeja Bizilj.
Prav presenetljivo zlahka so se mladi odločili za svojega favorita, ko so dobili na izbiro avtobus in vlak. Kateri od teh dveh jim je ljubši in zakaj? Prisluhnite, kaj so Liani Buršič povedali drugošolci z OŠ Staneta Žagarja v Kranju.
O temi, kam je najlepše oditi na dopust, ima vsak svoje mnenje. Eni so za tople kraje, drugim je ljubši odhod nekam, kjer je nekoliko bolj hladno. Skupno vsem pa je, da si tam želijo vsi odpočiti in se naužiti lepot narave. Kam bi odšli sami, če bi izbirali, se je Liana Buršič pogovarjala z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Staneta Žagarja Kranj.
Odrasli svoje stanovanje, hišo ali vrt uredimo po svoje. Kako pa bi si otroci uredili hiško na drevesu? Kakšna bi bila? Odgovarjajo učenci OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane.
Za mesec maj velikokrat slišimo, da je to tudi mesec ljubezni. Narava se prebuja, ptički veselo čivkajo na vejah, sonce pa nas že prav prijetno večkrat poboža po licih. Kako o ljubezni razmišljajo tretješolci Rian, Luka, Frida, Kaja, Igor in Maša iz Osnovne šole Prule, so povedali Tadeji Bizilj.
Različni podatki na spletu kažejo, da je trg z umetninami lahko tudi precej živahen. Predvsem dražbene hiše se rade pohvalijo, ko prodajo delo katerega izmed največjih umetnikov in cene, ki jih iztržijo zanje, gredo takrat v nebo. Zato smo se s tretješolci z Osnovne šole Vransko-Tabor pogovarjali o tem, s katero vrsto ustvarjanja bi se ukvarjali, če bi bili umetniki in kaj vse bi ustvarili.
Odrasle večkrat zagrabi nostalgija po izgubljeni mladosti. Kako pa o starosti razmišljajo najmlajši? Učence OŠ Staneta Žagarja iz Kranja smo vprašali, ali je bolje biti otrok ali odrasel človek?
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mladi imajo prost ves teden, načrtov za preživljanje zadnjih počitnic pred koncem šolskega leta pa je tudi veliko. Naši sogovorniki so tretješolci z OŠ Kolezije iz Ljubljane.
Odpotovali bomo na območja, ki so sicer mogoče za kakšno kratko potovanje zanimiva, za daljše obdobje pa prav nič prijazna za življenje. Najbrž ste ugotovili, učenci OŠ Kolezija so se Špeli Šebenik razgovorili o puščavah, ki zavzemajo tretjino kopnega, njihova površina pa zaradi podnebnih sprememb, erozije in salinacije vsak dan veča …
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Kako zares filozofsko , a hkrati resnično je o hoji zapisal francoski filozof Frederic Gros, da je "svoboda hoje je ravno v tem, da nismo nihče, kajti telo, ki hodi, nima zgodbe in je zgolj tok pradavnega življenja.” V teh zasedenih časih, se je Liana Buršič z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja, pogovarjala o hoji.
Pravijo, da je mladost norost, ki skače čez vodo, kjer je most. In takrat nastanejo najboljše dogodivščine. Brez njih bi bilo življenje dolgočasno in vsak med nami ima zagotovo nekaj takih, o katerih zelo rad pripoveduje. Kaj pa je dogodivščina za tretješolce? To so povedali otroci z Osnovne šole Vransko-Tabor.
Ljubeči in odgovorni starši so najpomembnejša in najboljša družba slehernega otroka. Zato otroci seveda z njimi radi preživljajo svoje trenutke. O tem, kaj s starši najraje počnejo, pa se je Liana Buršič pogovarjala z Manco, Asjo, Lovrencem, Katarino, Maticem in Emo, drugošolci iz kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
S pomladnim brstenjem, dehtenjem se prebujajo vsa naša čutila, zaznave. V obilju zelene in ostale barvite živosti je Liano Buršič zanimalo katera cvetlica je najbolj ljuba drugošolcem z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani
Muca, pes, morski prašiček, ribe, želve, kameleoni in kar je še domačih, hišnih ljubljenčkov, so vse bolj zaželjeni spremljevalci naših življenj. A k ljubezni, v ravnanju z njimi, pridejo tudi malo manj prijetne odgovornosti njihove nege. O tem, kako je s skrbjo za domače ljubljence se je Liana Buršič pogovarjala z drugošolci z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani.
Neveljaven email naslov