Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnji gost iz živalskega kraljestva s svojim načinom prav sozvanja s hitrostjo bivanja, ki nam jo obeta bližnji dopustniški čas. Polž je tisti ležerni mehkužec, ki je edini osvojil kopno. Tipična polžja hišica ima obliko stožca, ki se zavija okoli ravne središčnice kot idealne osi. Vrh je najstarejši, spodnji zavoj pa najmlajši del hišice. Število zavojev se giblje od 2 do 16 in sicer tako da so mlajši zavoji vedno večji od predhodnih; večina polžev ima od 3-15 zavojev, pri nekaterih vrstah jih je več kot 50. In kaj so o polžih Liani Buršič povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v naslednjih minutah.
So največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev, ki se med sabo močno razlikujejo tako po velikosti in telesnih značilnostih kot po življenjskih prostorih in ekoloških nišah, katere zavzemajo. Skupina zajema več kot štiri petine vseh danes živečih mehkužcev, tj. od 60.000 do 80.000 vrst. Po številu vrst in raznolikosti jih med vsemi razredi živali prekašajo samo žuželke.
Polži naseljujejo zelo različna okolja in so edini mehkužci, ki so osvojili kopno.
Hišica je zgrajena iz apnenca, ki je v različni mineralni obliki. Po navadi raste nepretrgoma, pri nekaterih polžih pa se robna rast hišice izmenjuje z obdobji, ko se hišica le debeli. Tipična polžja hišica ima obliko stožca, ki se zavija okoli ravne središčnice kot idealne osi. Vrh je najstarejši, spodnji zavoj pa najmlajši del hišice. Število zavojev se giblje od 2 do 16 in sicer tako da so mlajši zavoji vedno večjo od predhodnih; večina polžev ima od 3-15 zavojev, pri nekaterih vrstah jih je več kot 50. Oblika hišice je zelo spremenljiva – pri nekaterih je v obliki visoke spirale, pri drugih je iz širokih zavojev ali celo popolnoma sploščenih oblik. Predstavniki iz družine steklenk (Vitrinidae) imajo tako majhne hišice, da se ne morejo potegniti vanje. Slinarji (Limacidae) imajo pod plaščem (palijem) samo še ostanke hišice v oblik ovalne apnenčaste ploščice, lazarji (Arionidae) pa le drobna apnenčasta zrna. Hišica je lahko popolnoma gladka ali pa je na njej polno grbastih ali trnastih izrastkov.
In kaj si o teh ležernih mehkužcih mislijo in vedo učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite oddaji oziroma posnetku!
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Današnji gost iz živalskega kraljestva s svojim načinom prav sozvanja s hitrostjo bivanja, ki nam jo obeta bližnji dopustniški čas. Polž je tisti ležerni mehkužec, ki je edini osvojil kopno. Tipična polžja hišica ima obliko stožca, ki se zavija okoli ravne središčnice kot idealne osi. Vrh je najstarejši, spodnji zavoj pa najmlajši del hišice. Število zavojev se giblje od 2 do 16 in sicer tako da so mlajši zavoji vedno večji od predhodnih; večina polžev ima od 3-15 zavojev, pri nekaterih vrstah jih je več kot 50. In kaj so o polžih Liani Buršič povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v naslednjih minutah.
So največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev, ki se med sabo močno razlikujejo tako po velikosti in telesnih značilnostih kot po življenjskih prostorih in ekoloških nišah, katere zavzemajo. Skupina zajema več kot štiri petine vseh danes živečih mehkužcev, tj. od 60.000 do 80.000 vrst. Po številu vrst in raznolikosti jih med vsemi razredi živali prekašajo samo žuželke.
Polži naseljujejo zelo različna okolja in so edini mehkužci, ki so osvojili kopno.
Hišica je zgrajena iz apnenca, ki je v različni mineralni obliki. Po navadi raste nepretrgoma, pri nekaterih polžih pa se robna rast hišice izmenjuje z obdobji, ko se hišica le debeli. Tipična polžja hišica ima obliko stožca, ki se zavija okoli ravne središčnice kot idealne osi. Vrh je najstarejši, spodnji zavoj pa najmlajši del hišice. Število zavojev se giblje od 2 do 16 in sicer tako da so mlajši zavoji vedno večjo od predhodnih; večina polžev ima od 3-15 zavojev, pri nekaterih vrstah jih je več kot 50. Oblika hišice je zelo spremenljiva – pri nekaterih je v obliki visoke spirale, pri drugih je iz širokih zavojev ali celo popolnoma sploščenih oblik. Predstavniki iz družine steklenk (Vitrinidae) imajo tako majhne hišice, da se ne morejo potegniti vanje. Slinarji (Limacidae) imajo pod plaščem (palijem) samo še ostanke hišice v oblik ovalne apnenčaste ploščice, lazarji (Arionidae) pa le drobna apnenčasta zrna. Hišica je lahko popolnoma gladka ali pa je na njej polno grbastih ali trnastih izrastkov.
In kaj si o teh ležernih mehkužcih mislijo in vedo učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite oddaji oziroma posnetku!
Pred 410 leti so se na Manhattnu, na tem, lahko bi rekli celo najbolj znanem ameriškem otoku, naselili prvi nizozemski priseljenci. Ne le New York, vse Združene države Amerike so dolgo časa veljale za obljubljeno deželo, zato ta izraz odrasli največkrat povezujemo prav z Ameriko. Kako pa je pri najmlajših? Odgovore smo poiskali med tretješolci na Prvi osnovni šoli Celje.
Ali veste podoba koga se nahaja na evrskem kovancu za 20 centov? Če imate kakšnega v denarnici, lahko kar takoj pogledate, sicer pa vam to zaupamo mi – gre za podobo dveh lipicancev, zaščitenih slovenskih paradnih konjev. O lipicancih bomo danes na naših valovih – tako v jutranjem kot dnevnem programu –povedali še veliko, saj se je naša ekipa odpravila v Lipico. Že včeraj pa se je Andreja Gradišar oglasila pri učencih Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana podružnica Lokev. Zanimalo jo je, ali vedo, zakaj so lipicanci najprej črni, nato pa beli?
Pred dvema tednoma so se v šole po dveh mesecih vrnili učenci prve triade, devetošolci in maturanti, v teh dneh pa se vračajo še ostali osnovnošolci. Večina jih komaj čaka, da zopet vidijo svoje sošolce in sošolke ter učitelje in učiteljice, da si tudi v živo povedo, kako so preživljali zadnje tedne doma, kako je bilo z jutranjim vstajenjem, kakšen učni plan so imeli, kako so se kratkočasili in kaj jim je bilo najtežje. Vrtičkarji Julija, Manu in Leon pa so Tadeji Bizilj povedali, v kakšnem pričakovanju so sami, ker bodo kmalu šolski prag prestopili prvič.
Svetovni splet nam je z ogromno količino podatkov, do katerih lahko tam dostopamo, močno olajšal bogatenje našega znanja. In otroci z njegovo pomočjo lahko najdejo veliko število informacij, ki jih potrebujejo pri delu v šoli, ali pa le za potešitev radovednosti. Zato se je Aleš Ogrin s tretješolci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava pred časom pogovarjal o tem, kje sami poiščejo podatke, ki jih želijo pridobiti. Kot boste slišali, so zelo dober vir tudi starši.
V jutranji rubriki Dobro jutro, otroci smo preverili, kako otroci najraje preživljajo čas s starši. Ali grejo z njimi najraje na kakšen izlet ali pa se igrajo družabne igre? Odgovore smo pred časom izvedeli od otrok z OŠ Rače.
Tisti, ki so bolj previdni ali pa bolj pripravljeni, imajo v glavi vedno tudi plan B. Za vsak primer, če se izjalovi njihova prva ideja ali cilj … In o tem vedo veliko tudi otroci z OŠ Mengeš. To bomo slišali v rubriki Dobro jutro, otroci, ki smo jo našli v našem arhivu.
Šolarji so se v preteklih tednih doma lotili marsičesa novega. Mnogi med njimi so zavili tudi v kuhinjo in staršem pomagali pri pripravi zajtrka, kosila ali večerje ali pa se celo sami lotili preizkušanja novih receptov. Kako razmišljajo o zdravi prehrani in kaj imajo najraje na krožniku, so Tadeji Bizilj povedali najmlajši iz ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca.
Danes se po več tednih šolanja na domu v šolske klopi vračajo letošnji devetošolci. Tadeja Bizilj je pred mikrofon ujela Karla Jemca in Martina Fričovskega iz OŠ Cvetka Golarja iz Škofje Loke – v kakšnem pričakovanju današnjega dne sta - v naslednjih minutah ….
Charles Darwin je napovedal, da bomo v primeru izumrtja čebel, izumrli tudi mi. Čebele so namreč nujni del biotske raznovrstnosti, poleg tega z opraševanjem skrbijo za razmnoževanje rastlin in s tem za našo hrano. Zavedajoč se njihovega velikega pomena je Republika Slovenija Organizaciji Združenih narodov predlagala, da bi 20. maja praznovali svetovni dan čebel. Na današnji dan pa ne obeležujemo le dneva čebel, ampak tudi obletnico rojstva najpomembnejšega slovenskega čebelarja Antona Janše. V 18. stoletju je postavil temelje modernega čebelarstva, iz njegovih učbenikov pa so se učile še številne poznejše generacije čebelarjev. Zakaj imamo ljudje radi med, je jasno. Zakaj pa ga nabirajo čebele, so pred časom povedali prvošolci z Osnovne šole Milana Šuštaršiča Ljubljana.
Zadnji meseci so v naša življenja prinesli veliko sprememb. Ena od njih je bila tudi ta, da smo morali biti več doma in v krogu svoje družine. A čeprav lahko vsi v en glas zatrdimo, da imamo svojo družino in vse člane še kako radi, ima vsak svoje posebnosti, svoj karakter, svoje »muhe« in kdaj pa kdaj tudi slab dan. In ko se vse to združi, lahko v družini pride tudi do kakšnega nesoglasja in prepira. Kdo vse je del njihove družine in zakaj se z bratci in sestricami kdaj sprejo, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu.
Sobotna jutra nam s pripovedmi svojih najljubših pravljic oziroma zgodbic popestrijo najmlajši. Tokrat smo dobili prav poseben posnetek, saj nam bo sobotno jutro polepšal štiriletni Ambrož Prašnikar, ki nam je prebral del zgodbice o Bikcu Ferdinandu. In kdo drug, kot štiriletnik, ki zna tako brati, bi si lahko zaslužil delček našega radijskega etra? Dobro poslušajte.
Slovenske vode so čiste in zato polne rib. Prav zato so pravi raj za najrazličnejše vrste ribolova. A tega se je najprej treba naučiti. Kako uloviti ribo, so še pred izbruhom novega koronavirusa povedali tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran.
Vsakega izmed nas odlikujejo najrazličnejše lastnosti. Na nekatere smo ponosni, na druge nekoliko manj. Vse seveda zelo vplivajo na naša življenja in tega se zavedajo tudi najmlajši z Osnovne šole doktorja Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Pogovarjali smo se njihovih dobrih lastnostih in o tem, zakaj je dobro, da se skozi življenje tudi spreminjamo.
Ker imamo vsi radi pravljice, smo najmlajše v dneh, ko ne hodijo v šolo, prosili, da svojim sovrstnikom jutra popestrijo z eno izmed svojih najljubših zgodbic. V oddaji Dobro jutro, otroci boste spoznali Anžeta Prašnikarja, ki se je potepal med norimi izumi. Da nam pošljete zgodbico, ki jo bodo povedali vaši otroci, pa vabimo tudi vse starše, ki nas poslušate. Otroke lahko posnamete kar s snemalnikom na pametnem telefonu. Posnetek nam lahko pošljete kot priponko na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si.
Lepi dnevi so kot nalašč za učenje novih spretnosti. Pri najmlajših je to lahko vožnja s kolesom. Kako se torej naučiti voziti kolo, kakšna je obvezna oprema in na kaj paziti? Nasvete so Gašperju Stražišarju dali tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran.
Šolarji, ki so doma že več tednov, imajo poleg šolskih obveznosti zdaj tudi veliko časa za odkrivanje novih hobijev in talentov. Prosti čas nekateri doma koristno izkoristijo tako, da kaj dobrega skuhajo, nekateri so začeli z učenjem kakšnega instrumenta, spet tretji spoznali, da jih veseli delo na domačem vrtu. Spoznavanje svojih skritih talentov pa marsikdaj vodi tudi do poklica. Tadeja Bizilj so najmlajši s I. Osnovne šole Celje povedali, s čim se bodo ukvarjali, ko odrastejo in kateri poklic menijo, da je pravi za njih.
Naša jutranja rubrika Dobro jutro, otroci se vrača v stare tirnice. Pravljični april se je namreč končal, maj pa bo tej jutranji uri ponovno prinesel razmišljanja najmlajših o najrazličnejših temah. O tem, kaj je kaprica, so ugibali otroci iz Boštanja.
Čeprav se šolarji zdaj že tretji teden šolajo na daljavo, je ekipa Programa za mlade naše najmlajše poslušalce obiskala še takrat, ko so bila vrata šol odprta. V naslednjih minutah boste slišali nekaj njihovih najbolj iskrivih izjav tega tedna. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se z otroki iz Ajdovščine, Grosuplja, Bohinjske Bistrice in Pragerskega pogovarjali o pokojnini, poklicu učitelja, prvoaprilskih šalah in o tem, kako jezijo starše. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov