Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja. Zaradi svoje velikosti, serijske monogamije in zvestobe gnezdu, ki so si ga izbrale, pa je mitološki in kulturni pomen štorkelj zelo velik. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o teh »prinašalkah otrok« Liani Buršič povedali učenci 3.A in C razreda OŠ Oskarja Kovačiča iz Ljubljane ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v našem največjem ZOO-ju.

Gnezda štorkelj so pogosto zelo velika in jih uporabljajo mnogo let. Nekatera so v premer zrasla prek 2 metra, v globino pa okrog 3 metre. Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja.

Zaradi svoje velikosti, serijske monogamije in zvestobe gnezdu, ki so si ga izbrale, je mitološki in kulturni pomen štorkelj zelo velik.

V zahodni kulturi je bela štorklja simbol rojstva. V viktorijanskem času je bilo razlagati o razmnoževanju pri ljudeh kočljiva tema. Zato so starši otrokom na vprašanja, od kod so se vzeli, odgovarjali, da jih je prinesla štorklja. Navada izhaja iz nekdaj razširjenega prepričanja, da so štorklje prinašalke sreče in blaginje.

Slika štorklje, kako nosi otroka, se v popularni kulturi pogosto pojavi. Drobne rožnate ali rdečkaste madeže, ki so zaradi razvoja žil pogosto prisotni na novorojenčkovih vekah, med očmi, na zgornjem delu lica in na vratni gubi, še vedno občasno imenujejo štorkljini ugrizi.

Kaj bodo o tej “prinašalki otrok” povedali  učenci in učenke 3. A in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma v posnetku.