Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Astronomi jasnosti pogosto sporočijo, da so s pomočjo najsodobnejših teleskopov odkrili nov planet. Zadnji v vrsti odkritih planetov je bil predstavljen v minulem tednu, poimenovali so ga kar Prepovedani planet, sicer pa nosi tehnično ime NGTS-4b. Je trikrat večji od Zemlje, na njegovem površju pa je okoli 1000 stopinj Celzija, tako da človeku ne bi omogočil preživetja. Imajo pa idejo o tem, kako bi bilo, če bi ljudje živeli na drugih planetih, osnovnošolci s I. Osnovne šole Celje.
Na katerem planetu bi ljudje živeli in kako bi tam vzpostavili za življenje primerne pogoje?
Astronomi javnosti pogosto sporočijo, da so s pomočjo najsodobnejših teleskopov odkrili nov planet. Zadnji v vrsti odkritih planetov je bil predstavljen v minulem tednu, poimenovali so ga kar Prepovedani planet, sicer pa nosi tehnično ime NGTS-4b. Je trikrat večji od Zemlje, na njegovem površju pa je okoli 1000 stopinj Celzija, tako da človeku ne bi omogočil preživetja. Imajo pa idejo o tem, kako bi bilo, če bi ljudje živeli na drugih planetih, osnovnošolci s I. Osnovne šole Celje. Z njimi se je pogovarjal Aleš Ogrin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Astronomi jasnosti pogosto sporočijo, da so s pomočjo najsodobnejših teleskopov odkrili nov planet. Zadnji v vrsti odkritih planetov je bil predstavljen v minulem tednu, poimenovali so ga kar Prepovedani planet, sicer pa nosi tehnično ime NGTS-4b. Je trikrat večji od Zemlje, na njegovem površju pa je okoli 1000 stopinj Celzija, tako da človeku ne bi omogočil preživetja. Imajo pa idejo o tem, kako bi bilo, če bi ljudje živeli na drugih planetih, osnovnošolci s I. Osnovne šole Celje.
Na katerem planetu bi ljudje živeli in kako bi tam vzpostavili za življenje primerne pogoje?
Astronomi javnosti pogosto sporočijo, da so s pomočjo najsodobnejših teleskopov odkrili nov planet. Zadnji v vrsti odkritih planetov je bil predstavljen v minulem tednu, poimenovali so ga kar Prepovedani planet, sicer pa nosi tehnično ime NGTS-4b. Je trikrat večji od Zemlje, na njegovem površju pa je okoli 1000 stopinj Celzija, tako da človeku ne bi omogočil preživetja. Imajo pa idejo o tem, kako bi bilo, če bi ljudje živeli na drugih planetih, osnovnošolci s I. Osnovne šole Celje. Z njimi se je pogovarjal Aleš Ogrin.
Kdaj se nam dlake postavijo pokonci in zakaj se to zgodi? Ko smo prestrašeni, ko moramo nastopiti pred celim razredom, ko smo vznemirjeni, pravijo učenci Osnovne šole Trebnje. Ali se tako samo reče ali pa se nam v stresnih situacijah dlake res postavijo pokonci? Odgovor nam je dala fiziologinja dr. Helena Lenasi z Inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete.
Včeraj smo obeležili mednarodni dan maternega jezika. To je jezik, ki se ga naučimo v zgodnjem otroštvu od svojega okolja in družine. Slovenščina je materni jezik večine prebivalstva Slovenije. Je eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dvojino in veliko število narečij. Kako o svojem maternem jeziku in njegovih posebnostih razmišljajo Tia, Rebeka, Urška, Peter, Ema, Lana in Urban iz OŠ Trebnje, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Jutri zjutraj boste, kot vsako soboto, spet na vrsti najmlajši. Med osmo in deveto zjutraj prisluhnite in sodelujte v oddaji Ringa raja, v kateri bomo tokrat razmišljali o tem kdo je pameten in kako se povezujeta pamet in kreativnost. Lea Ogrin pa je v vrtcu Ledina obiskala skupini Murnčki in Krtki; otroci so ji povedali kaj je to pamet.
Na svetu poznamo različne načine, na katere kuharju po obroku sporočimo, da je pripravil res okusno jed. Tisti, ki ste že bili na Kitajskem ali v Indiji, ste tako morda opazili, da je eden od njih tudi riganje. Ne glede na to, ali riganje dojemamo kot vljudno ali nevljudno, pa ne moremo mimo tega, da gre za popolnoma naraven pojav. Zakaj pride do njega, bodo v naslednjih minutah pojasnili profesor doktor Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter tretješolci iz OŠ Ivana Skvarče Zagorja ob Savi.
Leta 1995 je v Pekingu na Kitajskem potekala četrta in za enkrat tudi zadnja Svetovna konferenca Združenih narodov o ženskah. Takrat je enakopravnost spolov postala civilizacijska vrednota in cilj vsega človeštva. Govorimo o pravici do razvoja, enakopravnega sodelovanja žensk pri odločanju v miru ali konfliktih, povečanih dohodkih žensk, ustreznih delovnih pogojih, zmanjšanju neplačanega dela, preseganju vseh stereotipov, življenju brez nasilja, pravici do zdravja, pravici do odločanja o lastnem telesu; o rojevanju in spolnosti. Leta 2014 je Ženski lobi Slovenije izdal Feministični manifest v katerem je zapisano, da 20 let po Pekingu ugotavljajo, da večina sprejetih zavez nikjer na svetu ni bila v celoti uresničena, niti ni prišlo do 5.konference. Opozarjajo da je razraščanje družbene krize, ki bolj bremeni ženske, realna grožnja že pridobljenim pravicam, saj se vse večje breme skrbstvenega in reproduktivnega dela ponovno prenaša na ženske in revščina se vse bolj feminizira. Kako o enakopravnosti spolov razmišljajo četrtošolci iz OŠ Toneta Čufarja, je zanimalo Leo Ogrin, ki jih je vprašala najprej – kdo so feministke?
Slabo in deževno vreme različno vpliva na ljudi. Marsikdo je bolj slabe volje kot sicer, lahko pa je kdo tudi bolj počasen. In za takega bi mladi rekli, da je kot polž. O polžih in počasnosti pa otroci iz Lendave, biologinja in Špela Šebenik.
Jah, saj ne… banana republika – je stavek, ki ga Slovenci radi izrekamo. Pa veste kaj pravzaprav ta izraz pomeni? Bananska republika ali banana republika je slabšalna oznaka za politično nestabilno državo, ki je ekonomsko odvisna od poljedelske monokulture in ji vlada majhna, bogata in skorumpirana politična elita. Izraz je leta 1904 prvič uporabil ameriški pisatelj O. Henry v knjigi kratkih zgodb Cabbages and Kings, ki je nastala na podlagi izkušenj iz njegovega življenja v Hondurasu v letih 1896-97. Danes se izraz uporablja za države, ki jim vladajo nestabilni in pogosto, osebni ter korporacijski interesi. Čeprav nimamo v mislih nič dobrega, ko označujemo našo državo za banana republiko, pa so četrtošolci iz OŠ Toneta Čufarja prepričani, da so bananske republike precej uspešne. Kakšna je banana republika so povedali Lei Ogrin.
Informativna dneva bosta danes in jutri napolnila ulice mest, šolske učilnice in predavalnice. Učenci in dijaki bodo zbirali še zadnje informacije, ki jim bodo pomagale pri odločitvi za nadaljnje šolanje in izbiro pravega poklica. Kako o poklicih razmišljajo in kaj si želijo postati, ko odrastejo, pa so Tadeji Bizilj povedali Urban, Ema, Rebeka, Tia, Urška in Lana iz OŠ Trebnje.
Danes si življenja brez sodobnih tehnoloških pripomočkov, kot so televizor, računalnik, prenosni telefon ali tablični računalnik, skoraj ne znamo več predstavljati. Pri uporabi teh aparatov marsikdaj tudi pretiravamo, in kadar tako več ur zapored gledamo v zaslone svojih naprav, se zna zgoditi, da nas začnejo boleti, peči ali srbeti oči. Zakaj se to zgodi, bomo pojasnili v današnji rubriki Dobro jutro, otroci, ki jo je pripravila Andreja Gradišar. O tem, zakaj nas bolijo ali pečejo oči, kadar dolgo gledamo v zaslon, pa so razmišljali biologinja doktorica Tatjana Robič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter tretješolci iz OŠ Bičevje.
Združeni narodi so letošnje leto razglasili za leto stročnic, z namenom povečanja zavedanja o pomembnosti stročnic pri trajnostni proizvodnji hrane in zdravi prehrani ter njihovi koristnosti pri rodovitnosti prsti, klimatskih spremembah in boju proti podhranjenosti. Prehrana z veliko stročnicami je namreč po številnih znanstvenih študijah, zelo pomembna za preventivo pred srčnimi obolenji, sladkorno boleznijo in motnjami presnavljanja maščob. Na dan naj bi zaužili približno 30 do 75 g stročnic. Vendar nikoli surovih! Lupina je namreč neprebavljiva, zato jih moramo pred uporabo namočiti in ustrezno dolgo kuhati. Kaj so stročnice pa je vprašanje, ki je na začetku malce zmedlo tretješolce iz Osnovne šole Kolezija, s katerimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Ker je pustni torek prav poseben dan, bomo tudi v rubriki Dobro jutro, otroci, pozornost namenili temu običaju. Z otroki iz Trebnjega in slovenistko dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU smo govorili o tem, od kod prihaja izraz pust krivih ust. Razloge smo našli v pomenu pusta, ki mora odgnati zimo, in v tem, kako izgledajo pustne maske.
Ob današnjem kulturnem prazniku se bodo po Sloveniji odvijalo veliko dogodkov. Kulturniki bodo na številnih recitirali dela našega pesnika Franceta Prešerna. Kako o govornih nastopih, recitriranju in učenju pesmic na pamet razmišljajo osnovnošolci iz Trebnjega, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Včeraj so v Cankarjevem domu v Ljubljani odprli razstavo natečaja Bodi umetnik. Gre za 9. mednarodni kulturno-likovni dogodek »Igraj se z mano«. Na tokratni natečaj se je prijavilo 328 šol, vrtcev, zavodov in drugih izobraževalnih ustanov iz Slovenije in tujine, ki so ustvarili 6073 likovnih del na papirju v različnih tehnikah. Za razstavo, ki so jo v Cankarjevem domu postavili otroci in mladostniki, pa so jih izbrali 1359. Otroci in mladostniki iz običajnih šol in šol s prilagojenim programom so se družili ob glasbi z raperjem in ambasadorjem »Igraj se z mano« Zlatkom, pripravili so odrsko srečanje z naslovom »Ivan« in ustvarjali na delavnicah. V Cankarjevem domu pa je bila tudi naša novinarka Petra Medved in otroci so ji povedali, kaj vse so narisali. Letošnji temi sta bili Igraj se z mano in Rad pomagam. Razstava Bodi umetnik »Igraj se z mano« bo na ogled v Cankarjevem domu do 12. februarja.
Čeprav rek ''V slogi je moč'' navadno razumemo, kot - več nas je, boljši smo - pa sam izraz sloga, pravzaprav pomeni stanje brez prepirov in nasprotovanj med ljudmi in sporočilo se glasi: dobri medsebojni odnosi med ljudmi povečajo njihovo učinkovitost. Leo Ogrin je zanimalo, kako rek v slogi je moč razumejo tretješolci iz Osnovne šole Danile Kumar in Osnovne šole Kolezija.
Pripadnost posameznika nacionalni identiteti se skozi čas spreminja, na to kako močno se izraža pa vplivajo najrazličnejši dejavniki, med katerimi so zagotovo tudi posameznikovo zadovoljstvo z razmerami v skupnosti ali družbi, ki ji pripada. Kako ''slovenskost'' občutijo najmlajši, je zanimalo Leo Ogrin. O značilnostih Slovencev so razmišljali tretješolci iz Osnovne šole Danile Kumar in Osnovne šole Kolezija.
Ko izbruhne kakšna afera ali škandal, ko se v javnosti pojavljajo namigovanja, ugibanja in podatki o nečednih poslih, spornih dejanjih in nezakonitih praksah, politiki, preiskovalci in novinarji večkrat pravijo, da je treba priti zadevi do dna. O tem frazemu bodo zdaj govorili drugi – otroci iz Trebnjega, slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Špela Šebenik.
Včasih, ko se v jutranjih urah pred odhodom v šolo, službo ali po kakšnih drugih opravkih pogledamo v ogledalo, tudi tiste, ki nismo več najmlajši, neprijetno preseneti kakšen mozolj. Z njim se spoprimemo na različne načine – ga skušamo besno stisniti, prekriti s kakšno kremo ali pa se preprosto ne zmenimo zanj. Malo drugače se bomo mozoljev lotili v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci, saj bomo poskušali ugotoviti, zakaj sploh nastanejo. Andreji Gradišar so pri iskanju odgovora pomagali Gordana Glavan z biotehniške fakultete univerze v Ljubljani ter drugošolci z osnovne šole Oskarja Kovačiča v Ljubljani.
Devetošolci bodo prav kmalu postavljeni pred pomembno odločitev – kje nadaljevati svoje šolanje, izbrati gimnazijo ali poklicno šolo, se odločiti tako, kot želijo starši ali tako, kot pravijo prijatelji? Za petnajsletnike je to zelo pomembna, a hkrati včasih tudi izjemno težka odločitev, pravijo Peter, Teja, Anja in Tjaš z OŠ Trebnje. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Lahko bi rekli, da je koža eden najpomembnejših človekovih organov, saj varuje vse preostale v telesu. Je pa tudi tako največji kot najtežji organ, saj pri odraslem človeku meri do 2 kvadratna metra in tehta do 10 kilogramov. Kot že omenjeno, ima varovalno nalogo pred vplivi okolja, uravnava telesno temperaturo, zaznava dotik in je sredstvo sporazumevanja. S kožo je povezano tudi vprašanje, ki ga bomo raziskali v današnji rubriki Dobro jutro, otroci – zanimalo nas bo, zakaj nimamo vsi enake polti. Prisluhnimo razlagam Gordane Glavan z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in tretješolcev iz OŠ Ivana Skvarče iz Zagorja ob Savi, s katerimi se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Sloveniji smo obdarjeni z zelo kvalitetno vodo, vseeno pa vodo kupujemo v plastenkah. Naj vam predstavimo zaskrbljujoče podatke. Če bi dva milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno litrsko plastenko vode, bi samo za plastenke porabili približno 415.000 sodčkov nafte. En sodček drži približno 159 litrov nafte. Tej količini nafte prištejte še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, hladili najprej v trgovini, nato pa še v domačem hladilniku. Številka postane vratolomna. Pa to ni edini razlog, da četrtošolci iz OŠ Prežihovega Voranca, če se le da, vode iz plastenk ne pijejo. Prisluhnite kaj so povedali Lei Ogrin.
Neveljaven email naslov