Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
6467 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na slovesnosti v Oslu so podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir. V norveški prestolnici sta jo v imenu iranske borke za pravice žensk Narges Mohamadi prevzela njena otroka, saj aktivistka v islamski republiki prestaja več kot 30-letno zaporno kazen. Prebrala sta tudi njeno pismo, ki ga je poslala iz zloglasnega zapora Evin na obrobju Teherana. Druge teme: - Svetovna zdravstvena organizacija: Izraelski napadi na Gazo imajo katastrofalne posledice za zdravstveni sistem. - Na podnebni konferenci v Dubaju države še vedno z zelo različnimi stališči glede opustitve fosilnih goriv. - KPK opozarja na velika korupcijska tveganja v zakonu o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi.
Izrael krepi napade na Gazo. Bojujejo se na celotnem območju enklave, najhuje je v Han Junisu na jugu. Od tam poročajo, da so zaradi velikanskega povečanja mrtvih in ranjenih izgubili nadzor nad tamkajšnjo bolnišnico. Samo v zadnjih 24 urah so Izraelci v Gazi zadeli 450 ciljev, število mrtvih Palestincev je medtem preseglo 17 tisoč 500. Še vedno odmeva sinočnji ameriški veto na resolucijo Varnostnega sveta o takojšnjem humanitarnem premirju. Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje zaradi nesprejetja resolucije.Drugi poudarki oddaje: - Na podnebnem vrhu v Dubaju še niso dosegli napredka glede ukinitve fosilnih goriv, na mizi so vse možnosti - V Uniji zgodovinski politični dogovor o nadzoru nad umetno inteligenco - V Ljubljani se začenja že 39-i festival LGBT-filma, eden prvih na svetu
Kaj je v ozadju spora med Medicinsko fakulteto in ljubljanskim kliničnim centrom, zaradi katerega fakulteta grozi s prenehanjem izvajanja storitev. V prvi vrsti naj bi bilo krivo neplačevanje storitev. Dekan fakultete Igor Švab pravi, da so UKC-ju predlagali sporazum in popustili za 12 milijonov evrov. A v UKC se s sporazumom ne strinjajo in trdijo, da storitve redno plačujejo. Generalni direktor Marko Jug zato meni, da problem ni likvidnost ampak razkrivanje strukture cene. Druge teme: - Ukrepi za opuščanje ogrevanja na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v predlogu novega energetskega zakona razburjajo distributerje. Pravijo, da plina za zdaj ne moremo nadomestiti z elektriko, pri čemer pa Urban Odar iz združenja distributerjev poudarja, da je treba postopno v plinovodno omrežje dodajati obnovljive pline, med katerimi je tudi vodik. - V Dubaju medtem pogajalci na podnebni konferenci iščejo način, kako bi v končen dogovor vključili zaveze o opuščanju fosilnih goriv. Ali bodo uspešni, ni jasno. - V zadnjih dveh mesecih je bilo v Gazi ubitih več kot dvakrat več otrok, kot vseh vojnah po svetu v lanskem letu, navajajo Združeni narodi. Da je krvni davek med Palestnici prevelik, priznavajo tudi Američani. A Izrael njihove pozive k večji zaščiti civilistov za zdaj ignorira.
Potem ko se je sredi oktobra ministrska ekipa Roberta Goloba skrčila za tri člane, je delno popolnitev dočakala to popoldne. Državni zbor je potrdil nova ministra na čelu resorja za naravne vire in prostor Jožeta Novaka ter na čelu ministrstva za javno upravo Franca Propsa. Kandidata, ki bi nasledil Ireno Šinko na ministrstvu za kmetijstvo, premier Robert Golob še ni predlagal. Drugi poudarki: - Sindikati javnega sektorja s protestnim shodom vladi sporočili, da je v pogajanjih glede plač dovolj praznih obljub. - Izraelska vojska po dveh mesecih vojne v Gazi v srditih spopadih s pripadniki Hamasa v več mestih, tudi na jugu enklave. - Del prebivalcev Letuša, ki se po poplavah ne želi izseliti, dvomi o smiselnosti projekta. Premieru Golobu poslali pismo
Predstavniki reprezentativnih gospodarskih zbornic in združenj so se dopoldne sešli s predsednikom vlade Robertom Golobom in nekaterimi ministri na usklajevanju o predlogu zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu. Sestanek so označili za konstruktivnega, a najtršega oreha glede stroškov boleznin še niso strli. Pogovore nameravajo nadaljevati še ta teden. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstveniki opozarjajo tudi na cene elektrike, ki bodo z novim letom, ko se izteče ukrep regulacije, višje. Dobavitelji električne energije po drugi strani zatrjujejo, da so strahovi pretirani. - Izraelski tanki prodirajo v središče največjega mesta na jugu Gaze Han Junis, ker potekajo srditi spopadi. Združeni narodi medtem opozarjajo, da v Gazi, kjer je razseljena že večina prebivalcev, ni več nobenega varnega kraja. Humanitarni delavci opozarjajo na apokaliptične razmere v Gazi. - Krajši dan, močan veter, hitre spremembe temperature, ledene zaplate, plazovi... Zimsko obiskovanje gora zahteva veliko znanja in pravilno opremo, opozarjajo na Planinski zvezi.
Varnih območij v Gazi ni, je danes vnovič sporočila Organizacija združenih narodov, Svetovna zdravstvena organizacija pa je opozorila, da se razmere poslabšujejo iz ure v uro. Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Thani je ob začetku srečanja šestih držav Bližnjega vzhoda v Dohi povedal, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Kot je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje, so izraelske sile od petkovega konca premirja ubile najmanj 900 prebivalcev Gaze, skupno pa 15 tisoč 900, od teh 70 odstotkov otrok in žensk. Drugi poudarki oddaje: - Zunanja ministrica Fajon in njena nemška kolegica Baerbock poudarili nujnost širitve Evropske unije. - Na Zavodu za zaposlovanje manj iskalcev prve zaposlitve, število brezposelnih novembra praktično nespremenjeno. - Ministrstvo za zdravje: reševanje spora med ljubljanskim Kliničnim centrom in medicinsko fakulteto zaradi dolga UKC-ja fakulteti na škodo bolnikov nesprejemljivo.
Upravni odbor Prešernovega sklada je danes razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024.Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja in vlada nadaljujejo pogajanja o plačnem sistemu. Zahteve sindikatov so znane, odgovor vlade še ne. Njeno delo so danes kritično ocenili gospodarstveniki, ki nasprotujejo obremenitvam. Z novim letom obrtnike in podjetnike čaka veliko povišanje stroškov za elektriko. - Čiščenje vodotokov in urejanje strug na Savinjskem je treba pospešiti, opozarjajo domačini, saj so poplave še vedno stalnica. Direkcija za vode pravi, da dela vse v svoji moči. - Izraelska vojska je razširila svoje napade na osrednji in južni del Gaze. Prebivalci opozarjajo, da se nimajo kam umakniti. Govorec izraelske vlade Eylon Levy je mednarodno skupnost posvaril, da morajo Združeni narodi nehati gojiti palestinske sanje o nasilni osvoboditvi Izraela in njegovem izbrisu iz zemljevida. Naslednja generacija mora vedeti, da bo Izrael ostal tam, kjer je.
Po celotni državi se danes odvija Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstni dan Franceta Prešerna. V čast največjega slovenskega pesnika je v številnih kulturnih ustanovah dan odprtih vrat, k njihovemu obisku pa je pozvala tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska v Gazi v zadnjih 24-ih urah ubila več kot 700 ljudi. - Stroka opozarja na neusklajenost sprememb zakona o osnovni šoli z nacionalnim programom. - Kljub težki skupini na nogometnem euru v slovenski ekipi ni predaje.
Potem ko je Izrael po koncu premirja znova začel obstreljevati Gazo, je število palestinskih žrtev v vojni s Hamasom preseglo 15 tisoč; med njimi je 70 odstotkov žensk in otrok. Več kot 40 tisoč ranjenih nima veliko možnosti za zdravstveno pomoč, saj v enklavi zaradi namernih izraelskih napadov od 35-ih ne deluje kar 20 bolnišnic, preostale pa ob pomanjkanju vode, hrane, zdravil in goriva v izjemno omejenem obsegu. Drugi poudarki oddaje: - Na podnebnem vrhu poziv h krepitvi proizvodnje jedrske energije. - Močno sneženje povzročilo težave v Nemčiji, Švici, Avstriji in na Češkem. - Pred prihodnjim ministrom za javno upravo zahtevni izzivi, tudi pri urejanju plač sodnikov.
Premier Robert Golob za ministra za javno upravo predlaga poslanca Svobode Franca Propsa, za naravne vire in prostor pa državnega sekretarja Jožeta Novaka. Oba se bosta prihodnji teden predstavila pristojnima parlamentarnima odboroma. Predloga o imenovanju Vojka Adamiča za kmetijskega ministra pa premier Golob še ni vložil, neuradno, ker je Adamič trenutno v tujini. Druge teme: - Obžalovanje mednarodne skupnosti zaradi vnovičnega nadaljevanja spopadov v Gazi in pozivi k obnovitvi dogovora o prekinitvi ognja. - Podnebni vrh mora spremeniti pravila igre, je v Dubaju dejal generalni sektretar Združenih narodov Antonio Guterres in dodal, da za ukrepanje še ni prepozno. - Zaradi obilnih padavin na severozahodu bi po napovedih lahko poplavljala predvsem Sava Bohinjka s pritoki.
Imena novih ministrskih kandidatov so zaokrožila v javnosti, predvidoma bodo uradno potrjena še danes. Med njimi je poslanec Svobode in nekdanji načelnik upravne enote Litija Franc Props, ki je najverjetneši kandidat za vodenje resorja za javno upravo. Nekdanjo ministrico Sanjo Ajanovič Hovnik preiskuje protikorupcijska komisija. Druge teme: - Medtem ko se nadaljujejo prizadevanja za novo podaljšanje prekinitve ognja v Gazi, je Hamas prevzel odgovornost za strelski napad v Jeruzalemu. Na obisku v judovski državi je znova ameriški zunanji minister Antony Blinken. - 28-ta podnebna konferenca Združenih narodov se je v Dubaju začela uspešno. Ustanovili so namreč sklad za povračilo škod revnejšim državam zaradi posledic podnebnih sprememb. - Vzrok za začasno nedelovanje spletnih strani državnih ustanov je zastoj v delovanju omrežnih stikal. Kot je še dejala pristojna ministrica Emilija Stojmenove Duh, so odpravili težave in razloge zanje podrobneje preiskujejo. Ni pa šlo za kibernetski napad, je še dodala.
Slovenija potrebuje vizijo razvoja, je ključno sporočilo gospodarstvenikov politiki na današnjem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju. Med glavnimi izzivi je energetska samozadostnost. Po besedah prvega moža gospodarske zbornice Tiborja Šimonke bo glavno vlogo pri tem igrala izgradnja drugega bloka krške nuklearke, za kar je potrebna politična volja pa tudi takojšnja referendumska odločitev. Druge teme: - Odhodi zdravnikov v tujino, nizko plačilo za družinske zdravnike, normativi in pomanjkanje podatkov. To so poudarki sinočnje okrogle mize Inštituta 1. maj o slovenskem zdravstvu. Razlog za stanje v zdravstvu pa tiči predvsem v slabi zakonodaji in upravljanju zdravstva, meni kirurg Marko Bitenc. Kot pravi, bo na smrt boln Slovenec dobil vrhunsko zdravljenje, vse ostalo drugod pa škripa. - Bo na Bližnjem vzhodu uspelo še drugo podaljšanje premirja med Izraelom in Hamasom? V podaljšanje premora sile vlaga svetovna diplomacija, sprti strani kažeta pripravljenost, a glavni cilj za izraelsko politiko je še vedno uničenje Hamasa, med premirjem pa so vojaške operacije preusmerili na Zahodni breg. - Slovenija prihodnji teden prevzema dvoletno predsedovanje Barcelonski konvenciji. Predstavniki 21-ih držav pogodbenic bodo v Portorožu iskali rešitve za spopadanje s podnebnimi in ekološkimi izzivi v Sredozemlju. Mitja Bricelj pove, da bo Slovenija na konvenciji predstavila tudi program za spremljanje stanja in zmanjševanje pritiskov in vplivov s kopnega na veike obalne in morske ekosisteme.
Med podaljšanim začasnim premirjem v Gazi je človekoljubnim organizacijam uspelo dostaviti pomoč tudi na sever enklave. Medtem ko so tudi danes predvidene izmenjave talcev in zapornikov, se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za podaljšanje premirja, ki se izteče v četrtek zjutraj. Drugi poudarki oddaje: - Kljub spopadom na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini se mora zveza Nato osredotočati tudi na Zahodni Balkan, je poudaril generalni sekretar Stoltenberg. - Poštarji na shodu pred logističnim centrom v Ljubljani opozarjajo na odpuščanja in zapiranja pošt ter vodstvu očitajo nepreglednost delovanja. - Promet v središču prestolnice bo dodatno ohromljen zaradi del povezanih z graditvijo nove železniške postaje.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napoveduje, da bodo sporni člen v predlogu interventnega zakona v zdravstvu, ki je zmotil zdravnike, premislili in na novo zapisali. Ta namreč, kot so pojasnili v sindikatu Fides, ministrstvu pod posebnimi pogoji omogoča odrejanje obveznega vključevanja vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, tudi zasebnih, v delo javnih zavodov. Po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha se ne zavzemajo za umik zakona ampak spornih točk in iskanje boljših rešitev. Druge teme: - Slovenija lahko še pred koncem leta pričakuje drugi obrok izplačil iz sklada za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji covida, končni znesek pa bo 541 milijonov evrov. - Medtem ko se izteka 4-dnevni dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, se vrstijo pozivi k podaljšanju prekinitve in k iskanju dolgoročne rešitve konflikta. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je poudaril, da za Izrael ne bo miru ali varnosti brez palestinske države. - Pristojne službe so v primeru hekerskega napada na Holding Slovenske elektrarne napad precej hitro odkrile, tako da v prvi fazi ni povzročil velike škode, ocenjuje etični heker Milan Gabor. Po njegovih besedah to kaže, da se zaznava takšnih in podobnih napadov izboljšuje.
Kibernetski napad na skupino Holding Slovenske elektrarne, v katerem so napadalci zaklenili številne datoteke, ni klasičen izsiljevalski napad, meni strokovnjak za varnostna vprašanja Janez Stušek. Glede na to, da je napad trajal dlje časa, preden so ga odkrili, pa Stušek opozarja, da najverjetneje ni omejen le na HSE. Skrb vzbujajoče je tudi, da so nekateri uporabniški računi dostopni za nakup na temnem spletu. Drugi poudarki: - Iz Gaze poročajo o kršitvah prekinitve spopadov. - Svet Evrope svari pred škodljivo retoriko na Balkanu. - Trajnostni razvoj Slovenije ovira tudi slab javni promet.
Skupina Holding Slovenske elektrarne je bila ponoči tarča obsežnega kibernetskega napada. Prizadeti naj bi bili tudi sistemi Termoelektrarne Šoštanj, Dravskih elektrarn in Premogovnika Velenje. HSE ob tem zatrjuje, da elektrarne obratujejo neovirano. V reševanje incidenta so vključene vse strokovne ekipe, pa tudi policija in Urad vlade za informacijsko varnost. Več po drugih poudarkih oddaje. V oddaji tudi: - Izrael in Hamas tudi danes nadaljujeta zamenjavo talcev in zapornikov. - Dan boja proti nasilju nad ženskami: te pogosto ne opazijo, v kako nevarnih razmerah živijo. - Polona Klemenčič in Jakov Fak četrta na uvodu biatlonske sezone.
Ob začetku štiridnevne prekinitve spopadov med Izraelom in Hamasom je v Gazo že prispela prva humanitarna pomoč, kar so potrdili tudi Združeni narodi. Ob tem so izrazili upanje, da si bodo ljudje v enklavi med premirjem vsaj malo oddahnili. Prav tako upajo, da bo prekinitev vodila v dolgoročnejše premirje. Prav zdaj naj bi potekala tudi izmenjava prvih izraelskih talcev in palestinskih zapornikov. Ostali poudarki oddaje: - Ali bo državni zbor sporno sredino glasovanje ponovil, še ni jasno, o tem bo odločila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. - Naše kmetijstvo bo za sanacijo po poplavah prejelo 8,6 milijona evropskih sredstev, škodo si je danes ogledal evropski komisar Janusz Wojciechowski. - Mariborski policisti pridržali 4 požigalce, ki so podtikali požar v avtomobilih. Skupno so povzročili za več kot 600 tisoč evrov škode.
Kdaj bo državni zbor končal glasovanje o proračunskih dokumentih, še ni jasno. Po sinočnjem zapletu pri potrjevanju opozicijskega dopolnila o polnem usklajevanju socialnih transferjev in družinskih prejemkov z inflacijo so sejo prekinili, posvet poslanskih skupin o tem, kako naprej, še poteka. Drugi poudarki oddaje: - Po treh mesecih od uničujočih poplav je vlada na dopisni seji potrdila predlog Zakona o obnovi, ki ga bo v Državni zbor poslala po nujnem postopku, da bi lahko veljal že z novim letom. Zakon po besedah ministra Boštjančiča obsega poroštveno shemo za prebivalce, ki jim je voda uničila dom. - Prekinitev ognja v Gazi naj bi začela veljati jutri ob 7-ih zjutraj po lokalnem času. Iz območja danes poročajo o obsežnih izraelskih napadih, izraelska vojska je potrdila pridržanje vodstva bolnišnice Al-Šifa. - Prepričljiva zmaga nizozemskega desničarskega populista Geerta Wildersa na včerajšnjih parlamentarnih volitvah odmeva tudi izven meja Nizozemke. Zavzema se namreč za izstop iz Unije, nasprotuje njeni širitivi in napoveduje ustavitev dobave orožja Ukrajini.
Težko pričakovano premirje v Gazi se bo po napovedih Hamasa začelo jutri ob 9-ih dopoldne po našem času. A zdi se, da 4-dnevno premirje ne nakazuje konca vojne. Nasprotno, izraelske oblasti zagotavljajo, da se bo vojna proti Hamasu nadaljevala. Preostale novice: Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg: Zahodni Balkan strateško pomemben za organizacijo, a obstajajo razlogi za skrb. Strani pozval k dialogu. Državni zbor končal obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji leti, glasovanje predvidoma danes. Opozicija vladi očita prazne obljube. 39-i Slovenski knjižni sejem v polnem zamahu. Današnji program soustvarjamo tudi vsi trije programi Radia Slovenija.
Državni zbor obravnava proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki jih močno zaznamuje obnova po avgustovskih ujmah. Glede na zahtevne razmere sta naravnana dovolj razvojno, trdi koalicija. Opozicija medtem meni, da bodo ljudje in podjetja še bolj obremenjeni. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Veljati je začela novela intervencijskega zakona za obnovo po poplavah, ki ne vključuje več solidarnostnega prispevka, nadaljuje ali uvaja pa več drugih pomoči. Glavna so predplačila za obnovo stanovanj, pravi ministrica Alenka Bratušek. - Izrael se približuje dogovoru o izpustitvi talcev iz Gaze, je danes sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ob tem ni komentiral navedb gibanja Hamas, da se bliža tudi sporazum o humanitarni prekinitvi spopadov. - Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred koncem turneje po Zahodnem Balkanu v Beogradu znova pozval k dialogu s Prištino. S srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem se je pogovarjal o oboroževanju in krivdi za nasilje v Banjski, vendar nista našla skupnega jezika.
Neveljaven email naslov