Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
6468 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
V Izraelu zaznamujejo prvo obletnico vdora pripadnikov Hamasa v judovsko državo, ki je sprožil vojno v Gazi. Ta je med Palestinci zahtevala skoraj 42 tisoč smrtnih žrtev, 100 tisoč je ranjenih, 1,8 milijona razseljenih, izraelski talci pa še vedno niso na prostosti. Izraelska vojska medtem nadaljuje napade v enklavi in obstreljevanje libanonske prestolnice Bejrut. Druge teme: - Državni zbor o imenovanju šolskega in obrambnega ministra; resor za digitalizacijo bo začasno vodil finančni minister. - Nobelova nagrada za medicino v roke ameriškima znanstvenikoma za odkritje mikro RNK, ključne pri regulaciji genov. - Teden otroka z geslom Otrok, nepopisan list poziva k ustvarjalnosti in vzgoji najmlajših v odgovorne odrasle.
Skoraj leto dni že trajajo prizadevanja Izraela, da bi v Gazi izkoreninil Hamas, ob tem želi uničiti Hezbolah na ozemlju Libanona. Zahodne zaveznice zaradi krvavih napadov na Bližnjem vzhodu poudarjajo dvom glede nadaljnje podpore Izraelu. Francoski poziv po ustaviti dobav orožja za operacije v Gazi je izraelski premier Benjamin Netanjahu ostro kritiziral. Kot je dejal, se Izrael bori proti barbarskim silam, ki jih vodi Iran, ter da bi vse civilizirane države morale trdno stati ob strani Izraelu. Drugi poudarki oddaje: - Po poplavah v Bosni in Hercegovini na prizadeta območja mednarodne ekipe - V Bruslju želijo dodatna pojasnila večine kandidatk in kandidatov za evropske komisarje - Država bo morala glede plačne reforme najti rešitev glede financiranja javnih zavodov
V Bosni in Hercegovini torej reševalci nadaljujejo iskanje več deset pogrešanih po uničujočih poplavah. Predstavniki oblasti sicer priznavajo napake pri sporočanju podatkov o žrtvah. Po prvih poročilih o več kot 20-ih mrtvih zdaj navajajo, da so nekatere šteli dvakrat. Doslej naj bi našli najmanj trinajst trupel, od teh dvanajst v mestu Jablanica severno od Mostarja. Tamkajšnji prebivalci krivdo za tako veliko število žrtev pripisujejo kamnolomu v Donji Jablanici, iz katerega se je proti mestu sprožil plaz. Območje preiskujejo tudi kriminalisti. V oddaji tudi: - Izrael vse siloviteje napada Libanon. Tarče tudi cilji na severu države. - Mesec dni do ameriških predsedniških volitev: kampanjo zaznamoval orkan Helene - V Radovljici s simulacijo različnih dogodkov tekmovanje v znanju prve pomoči
Obilne padavine, ki so v zadnjih dneh zajele Bosno in Hercegovino, so povzročile silovite poplave, zaradi katerih je po najnovejših podatkih umrlo najmanj 15 ljudi, številni so poškodovani. Več kot 20 ljudi še vedno pogrešajo, saj so deli države odrezani od sveta; prekinjene so bile cestne, železniške, telefonske in internetne povezave. Najhuje je v naseljih v občini Jablanica, ki so bila po obilnih nočnih padavinah popolnoma poplavljena, voda pa je bila tako visoka, da je v Donji Jablanici iz nje molel le minaret džamije. Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je na celotnem območju entitete razglasila stanje naravne nesreče. V oddaji tudi: - Izraelska vojska okrepila napade na Libanon; iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej boj Hezbolaha proti Izraelu označil za ključnega za vso regijo. - Evropska unija lahko konec meseca uvede dokončne dodatne carine na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske. - Ob svetovnem dnevu varstva živali v ospredju izboljšanje odnosa med ljudmi in živalmi ter povečanje dobrobiti živali po vsem svetu.
V svetu se krepijo bojazni pred širitvijo konflikta na Bližnjem vzhodu. Na jugu Libanona se nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in Hezbolahom, prebivalce tamkajšnjih krajev so pozvali k takojšnjemu umiku. O izraelskih napadih poročajo iz Bejruta. Zaradi strahu pred napadi je domove po državi zapustilo približno milijon ljudi. O razmerah na Bližnjem vzhodu pa več v pogovoru z našo dopisnico Karmen Švegl. Karmen, lep pozdrav v Izrael. Regija je v pričakovanju izraelskega napada na Iran, ob tem pa Združene države pozivajo, naj bo ta odmerjen. V oddaji tudi: - Novi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte med obiskom Kijeva poudaril nadaljnjo podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. - Evropske državljane najbolj skrbijo življenjski stroški, stanje evropskega gospodarstva, demokracija, pravna država, migracije in varnost. - Avstrijski revizorji: Vrednost projekta nadgradnje železniške postaje Jesenice je bila ocenjena prenizko glede na tržne cene v tujini.
V svetu se krepi bojazen pred izbruhom širšega regionalnega konflikta na Bližnjem vzhodu. Razmere v regiji so se dodatno zaostrile, potem ko je Iran sinoči z raketnimi izstrelki napadel Izrael. Ta je napovedal odgovor in posvaril Teheran pred hudimi posledicami. Teheran je medtem zagrozil, da se bo ob morebitnem napadu na iransko ozemlje odzval z novimi napadi na Izrael, pri čemer bo tarča vsa infrastruktura. V oddaji tudi o tem: - Zavzetje Vugledarja na vzhodu Ukrajine ena od pomembnejših zmag ruske vojske v več mesecih - Pristojni odbor potrdil datum referenduma o drugem bloku krške nuklearke - odločali bomo 24-ega novembra - Mesec kibernetske varnosti letos o manipulativnih spletnih taktikah
Izrael je uresničil svoje napovedi. Ponoči je začel kopensko ofenzivo na Libanon, poimenovano Severna puščica, gre pa za prvi takšen vdor v Libanon po letu 2006. O neposrednih spopadih med vojaki in šiitskim gibanjem Hezbolah sicer ni poročil, Izrael pa nadaljuje zračne napade na Bejrut. Druge teme: - Novi prvi mož zveze Nato Rutte v ospredje nalog postavil podporo Ukrajini. - Premier Golob v odgovorih na poslanska vprašanja oster do milih kazni za napadalce na policiste in do projekta TEŠ 6. - Veljati začelo novo obračunavanje omrežnin, ki bo različno v višji in nižji sezoni.
Avstrijska svobodnjaška stranka je na parlamentarnih volitvah dosegla zgodovinski izid in postala najmočnejša stranka v parlamentu. Zdaj stranke že iščejo koalicijske partnerje. Ali bo torej Avstrija dobila desnosredinsko ali levosredinsko koalicijo? Predsednik države Alexander van der Bellen je že dejal, da bi bila lahko pogajanja dolgotrajna. Druge teme: - Hezbolah napoveduje imenovanje novega vodje ob prvi priložnosti, o evropskem odzivu na krizo v Libanonu danes zunanji ministri Unije. - Pri iskanju rešitev za podnebno krizo ne smemo popuščati skušnjavam populizma, opozarja predsednica republike Nataša Pirc Musar. - Policijsko posredovanje v Slovenski Bistrici zaradi nezadovoljstva nekaterih, ki so po več urah čakanja še vedno brez družinske zdravnice.
Izrael nadaljuje napade na Libanon, ubil naj bi še enega visokega poveljnika Hezbolaha. Tudi gibanje je proti Izraelu izstrelilo več raket, njegovi zavezniki v regiji pa obljubljajo nadaljevanje boja in povračilne ukrepe proti judovski državi. Druge teme: - Rusija kot jedrska sila zavrnila upe Kijeva na zmago v vojni. - Na volitvah v Avstriji se zmaga nasmiha svobodnjakom. - Količina zavržene hrane v Sloveniji lani višja kot leto prej.
Libanonsko gibanje Hezbolah je potrdilo navedbe izraelske vojske, da je v napadu na Bejrut včeraj ubila poveljnika gibanja Hasana Nasralo. Ob tem so obljubili, da bodo nadaljevali boje proti Izraelu, ki prav tako ne namerava ustaviti napadov. Druge teme: - Od prihodnje avstrijske vlade se veliko pričakuje glede manjšinskih vprašanj. - Sveže potrjeni proračunski dokumenti gospodarstvenikom vzbujajo skrbi. - Na srečanju starodobnikov na Vranskem danes kraljevali motorji Tomos.
Odstop Emilije Stojmenove Duh z ministrskega položaja poudarja iskrenje v koaliciji, pa tudi njeno skrb za mnenje v javnosti, meni politolog Miro Haček. Odhod ministrice sicer ne rešuje težav ministrstva. Množica računalnikov, domnevno brez ustreznega operacijskega sistema, še čaka v skladišču. Drugi poudarki oddaje: - Vojne, podnebne katastrofe in vse večja polarizacija sveta so izzivi, na katere je generalno skupščino Združenih narodov to popoldne opozoril premier Robert Golob. - Izrael, kljub mednarodnemu pritisku, nadaljuje napade na tarče v Libanonu, povezane s Hezbolahom - od ponedeljka je bilo ubitih več kot 700 ljudi. Izraelski obrambni minister Joav Galant napoveduje krepitev napadov na Hezbolah, češ da njegovo raketiranje severa Izraela ogroža tamkajšnje prebivalce. - Poenostavljeni postopki za zaposlovanje tujcev bodo veljali vsaj do konca leta. Državni sekretar Jure Trbič poudarja pozitivne izkušnje na upravnih enotah. - Zaradi dežja naraščajo vodotoki. Agencija za okolje svari pred razlivanjem rek na severozahodu države.
Krepitev gospodarstva, zdravstva, inovacij in stanovanjskega področja. To so ukrepi, ki jih je vlada postavila v ospredje pri pripravi proračunov za prihodnji dve leti. Proračunski sveženj je vladna ekipa na današnji seji pripravila za potrjevanje v državnem zboru. V njem je prvič tudi srednjeročni fiskalno-strukturni načrt zniževanja dolga in primanjkljaja, ki ga zahtevajo nova fiskalna pravila Evropske unije. Preostale novice: Bo ministrica Stojmenova Duh zaradi afere 'modre luči' na jutrišnji interpelaciji ostala tudi brez podpore Gibanja Svoboda? Izrael zavrača pozive k ustavitvi napadov na Libanon. V zatočiščih več kot 70 tisoč razseljenih Libanoncev. Letošnja Sovretova nagrada Ani Barič Moder za zahteven prevod delov sage o Patricku Melrosu.
Po dveh letih pogajanj so sindikati javnega sektorja in vlada podpisali dokument o usklajenosti, ki omogoča nadaljne korake do začetka uresničevanja plačne reforme z novim letom. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj kljub zadovoljstvu poudarja, da se ni zgodila odprava plačnih nesorazmerij, ampak splošno zvišanje plač. Izjavo naj bi vlada jutri poslala v državni zbor. Ostali poudarki oddaje: - Ministrica za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh pod plazom novih očitkov. - Več 10 tisoč ljudi beži z juga Libanona. Ob morebitnem kopenskem napadu Izraela na Libanon bi bil Hezbolah v vojaški prednosti. - V Ljubljani začetek 17-ega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti, ki tokrat ponuja tudi vrsto predstav za odrasle.
Bližnji vzhod je na robu širše vojne. Izrael in Hezbolah stopnjujeta spopade; iz Libanona poročajo o več kot 550 ubitih. Tudi v Bejrutu, kamor bežijo množice, odmevajo eksplozije. Strokovnjak za Bližnji vzhod Primož Šterbenc opominja, da je izraelska vojska že leta 2008 napovedala vojno z Libanonom in da bo Izrael Libanon zravnal z zemljo. Druge teme: - Nov plačni zakon je skoraj povsem usklajen. Vsi javni uslužbenci bodo predvidoma z novim letom imeli višje plače, prvi razred bo na ravni minimalne. Napredovanja bodo samodejna. - V zdravniških vrstah protestirajo proti načrtovani ločitvi javnega in zasebnega zdravstva, češ da bi bilo to na škodo bolnikov. - Po novem sistemu obračunavanja omrežnine naj bi - kot poudarjajo pristojni - tisti, ki porabijo več, več tudi plačali. V gospodarstvu so kritični zaradi višjih stroškov.
Po silovitih napadih na Libanon v minulih dneh so izraelske sile davi izvedle napade na več kot 300 tarč Hezbolaha v Libanonu. Libanonsko ministrstvo za zdravje ocenjuje, da je bilo v teh napadih ubitih več kot 180 ljudi, več sto pa ranjenih. Hezbolah je medtem izstrelil več raket na položaje izraelske vojske v bližini Haife. O žrtvah ne poročajo. Libanonska vlada je izraelske napade označila za uničevalni načrt, medtem ko Izrael ne izključuje niti možnosti kopenske ofenzive na Libanon. V oddaji tudi: - Komisija kljub nesklepčnosti ministrico za digitalno preobrazbo pozvala k odstopu. - Opolnoči nižje cene bencina, dizla in kurilnega olja. - Ob dnevu slovenskega športa in evropskem tednu športa po državi številne prireditve.
Izrael in Hezbolah nadaljujeta ene najintenzivnejših medsebojnih napadov od začetka vojne v Gazi. Izraelska vojska je na jugu Libanona zadela skoraj 300 tarč, tudi infrastrukturo Hezbolaha. Ta je medtem izstrelil več kot 100 raket globoko v severni del Izraela. Izrael je tam zaprl šole in omejil zbiranja, bolnišnicam pa naročil, naj svoje dejavnosti opravljajo v zakloniščih. Premier Benjamin Netanjahu je dejal, da so Hezbolah napadli na način, kot si ga gibanje ni moglo predstavljati. V oddaji tudi: - Na sedežu Združenih narodov Vrh za prihodnost; tam tudi slovenska delegacija s premierom Golobom na čelu. - Francoski predsednik Macron po več kot dveh mesecih od volitev imenoval novo vlado. - Največja tekaška prireditev pri nas Julijan Alps Trail Run kljub mrazu in snegu v dobrem vzdušju.
Izraelski napadi na libanonsko gibanje Hezbolah, med drugim včerajšnji v Bejrutu, v katerem sta bila ubita tudi njegova ključna poveljnika, so še zaostrili napetosti v regiji. Odzval se je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je pozval muslimane k uporu proti Izraelu. S tem je verjetno še posebej meril na zalivske države, ki imajo vzpostavljene diplomatske odnose z Izraelom. V oddaji tudi: - Pred kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos zahtevni tedni v Evropskem parlamentu - Država bi lahko financirala zgraditev krožne kabinske žičnice na Kanin - Pester program v Stično znova privabil tisoče mladih na srečanje katoliške mladine
Ministrstvo za zdravje je predstavilo strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Kot navajajo, ta postavlja temelje za celovit in usklajen pristop k izboljšanju primarnega zdravstvenega varstva. Strategija naslavlja spremenjena pričakovanja starajočega se prebivalstva, nove epidemije, naraščanje kroničnih bolezni, nespodbudno delovno okolje, preobremenjenost in pomanjkanje osebja. Kljub temu je slovenski model primarnega zdravstva vzor številnim državam, ne nazadnje ga kot vzorec priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
Bolnišnice v Libanonu so bile že po torkovih eksplozijah pozivnikov preobremenjene, včeraj pa so se razmere zaradi novega vala eksplozij še poslabšale. V eksplozijah pozivnikov in radijskih postaj je umrlo najmanj 37 ljudi, več tisoč je ranjenih. Libanonski minister za zdravje Firas Abiad je povedal, da zaradi izraelskih napadov v zdravstvu velja stopnja najvišje pripravljenosti. Kot je zagotovil, si z največjimi napori prizadevajo, da bi vsem poškodovanim ponudili najboljšo bolniško oskrbo. Druge teme: - Vlada je potrdila kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko. Zdaj jo čaka pogovor s predsednico Komisije Ursulo Von der Leyen in zaslišanje v pristojnem odboru Evropskega parlamenta. - Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan je na javni razpravi z naslovom Energetski vidiki projekta JEK2 med drugim poudaril, da ne glede na to, ali bomo šli po poti obnovljivih virov ali jih kombinirali z jedrsko energijo, velja, da je katera koli pot negotova. - Obilne padavine, ki jih je prinesel ciklon Boris, so v deželi Emilija - Romanja na severu Italije povzročile poplave in zemeljske plazove. Številne šole so ostale zaprte, prekinjenih je več železniških povezav.
Ministrski zbor naj bi se v kratkem popolnil z dvema novima ministroma, za obrambo ter za vzgojo in izobraževanje. Kandidata Boruta Sajovica in Vinka Logaja, če bosta izvoljena, čakajo številni izzivi, oba med drugim pomanjkanje kadra. V oddaji tudi: - Morebitni novi evropski komisarji se bodo danes v Bruslju sešli na spoznavnem srečanju. Slovenske kandidatke Marte Kos ne bo med njimi, pozno popoldne se bo doma predstavila pristojnemu parlamentarnemu odboru. - Hezbolah zagrozil z maščevanjem Izraelu za smrtonosne eksplozije pozivnikov v Libanonu - Ponekod v Evropi se poplavne razmere umirjajo, začele so se čistilne akcije; skrbi pa še naraščanje velikih rek na Poljskem in Madžarskem.
Neveljaven email naslov