Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Indijka: Sanskriti Kumar

19.04.2016

Sanskriti Kumar je polovico svojega življenja preživela v Indiji, polovico pa v svoji novi domovini Sloveniji. Je študentka ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki govori v štajerskem narečju. 21-letno dekle, ki se je pri desetih letih z očetom in sestro preselilo v Slovenijo. Indijka, ki ne mara čaja, čeprav prihaja iz države, kjer je pitje časa skoraj svet obred. Poliglotka, ki se želi v Indijo vračati na obisk, živeti pa tam najbrž ne bi več mogla. Ženska, ki o svojih izkušnjah o zamenjavi domovine in napetih družinskih odnosih piše knjigo. Več o njej, njenem pogledu na Slovenijo in Slovence ter o Indiji izveste v oddaji Drugi pogled.

Študentka ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki govori v štajerskem narečju. 21-letno dekle, ki se je pri desetih letih z očetom in sestro preselilo v Slovenijo. Indijka, ki ne mara čaja, čeprav prihaja iz države, kjer je pitje časa skoraj svet obred. Poliglotka, ki se želi v Indijo vračati na obisk, živeti pa tam najbrž ne bi več mogla. Ženska, katero ime pomeni kultura in ki o svojih izkušnjah o zamenjavi domovine in napetih družinskih odnosih piše knjigo.

Še kar nekaj stavkov bi potrebovali, da bi opisali Sanskriti Kumár, ki je polovico svojega življenja preživela v Indiji, polovico pa v svoji novi domovini Sloveniji. Kar najbrž po hindujskih verovanjih ne šteje za naključje, temveč bolj za usodo. Medtem ko so njeni vrstniki v New Delhiju risali svojo družino in poklice, v katerih se vidijo, je ona upodabljala naravo, ki ni bila tipična za Indijo.

“To sem risala intuitivno. V bistvu pokrajino, v katero sem prišla potem živet: Maribor z reko, gorami, s snegom, bele ljudi in sebe med njimi. Ko so me vprašali, sem jim povedala, da bom pa tam živela.”

In čez nekaj let, točneje leta 2005, se je to tudi zgodilo. Sanskriti je v Slovenijo prišla, ko se je oče po smrti njene matere poročil s Slovenko. A določenim stvarem ni mogla ubežati – na primer družbenim in kulturnim normam, ki so jo zasledovale iz Indije, in težkimi odnosi v družini. Pri 18. letih je zato odšla od doma in se od takrat preživlja sama. Pri tem so ji pomagali njena odločnost, duhovnost in močan občutek, da ravna prav in da druge možnosti, če želi živeti normalno in svobodno, ni. V Indiji to najbrž ne bi bilo mogoče, živela bi drugače:

“V Indiji bi me izobraževali, da bi dobila dobro izobrazbo in službo – da bi bila zdravnica ali pravnica, zadnje čase je zaželeno tudi, da si inženirka. A vse to zato, da bi me dobro poročili. Mislim, da dekleta delajo vse to le za poroko. Da bi dobila veliko točk: je dobro izobražena, pa tudi dobra gospodinja doma. Gotovo ne bi živela sama. Če bi odšla od doma, bi me sorodniki prišli iskat in me v bistvu ugrabili in odpeljali nazaj domov. Nihče mi ne bi mogel pomagati. Kar se tega tiče, si kot ženska v Indiji brez moči.”

Dogovorjene poroke so še vedno praksa, ljudje verjamejo, da je to edina možnost. Če ne slediš volji družini, te ta izloči. To pa je po Sanskritinih besedah zelo hudo, saj je družina v Indiji najvišja vrednota. Sanskriti pa je bila samosvoja že kot otrok, ni se rada kopala v sveti reki Ganges, zmeraj je želela razmišljati s svojo glavo in slediti notranjemu glasu.

Ko je prišla v Slovenijo, je bila najprej navdušena nad svežim zrakom in prijaznimi ljudmi, ko je prvi šok minil, pa so se pokazale tudi težave: jezik in hrana. Če se je že navadila na marelične cmoke, na maslo brez soli in na sadje brez popra in začimb, pa je ena redkih stvari, ki jo tu pogreša, indijski temperament ljudi: njihova odprtost, toplina, neformalnost. Slovenci smo včasih preveč uradni, veliko je vljudnostnih fraz. Smo pa, pravi Sanskriti, zelo srčni, humanitarni, imamo velik čut za sočloveka. Še večkrat bi morali stopiti skupaj, saj lahko le tako udejanimo številne potenciale in znanje, ki jih ima Slovenija.

Če želite izvedeti več o Indiji in o tem, kako Sanskriti razmišlja o Sloveniji in Slovencih, prisluhnite oddaji Drugi pogled ali pa poslušanje spodnji, daljši pogovor z njo.


Drugi pogled

401 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Indijka: Sanskriti Kumar

19.04.2016

Sanskriti Kumar je polovico svojega življenja preživela v Indiji, polovico pa v svoji novi domovini Sloveniji. Je študentka ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki govori v štajerskem narečju. 21-letno dekle, ki se je pri desetih letih z očetom in sestro preselilo v Slovenijo. Indijka, ki ne mara čaja, čeprav prihaja iz države, kjer je pitje časa skoraj svet obred. Poliglotka, ki se želi v Indijo vračati na obisk, živeti pa tam najbrž ne bi več mogla. Ženska, ki o svojih izkušnjah o zamenjavi domovine in napetih družinskih odnosih piše knjigo. Več o njej, njenem pogledu na Slovenijo in Slovence ter o Indiji izveste v oddaji Drugi pogled.

Študentka ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki govori v štajerskem narečju. 21-letno dekle, ki se je pri desetih letih z očetom in sestro preselilo v Slovenijo. Indijka, ki ne mara čaja, čeprav prihaja iz države, kjer je pitje časa skoraj svet obred. Poliglotka, ki se želi v Indijo vračati na obisk, živeti pa tam najbrž ne bi več mogla. Ženska, katero ime pomeni kultura in ki o svojih izkušnjah o zamenjavi domovine in napetih družinskih odnosih piše knjigo.

Še kar nekaj stavkov bi potrebovali, da bi opisali Sanskriti Kumár, ki je polovico svojega življenja preživela v Indiji, polovico pa v svoji novi domovini Sloveniji. Kar najbrž po hindujskih verovanjih ne šteje za naključje, temveč bolj za usodo. Medtem ko so njeni vrstniki v New Delhiju risali svojo družino in poklice, v katerih se vidijo, je ona upodabljala naravo, ki ni bila tipična za Indijo.

“To sem risala intuitivno. V bistvu pokrajino, v katero sem prišla potem živet: Maribor z reko, gorami, s snegom, bele ljudi in sebe med njimi. Ko so me vprašali, sem jim povedala, da bom pa tam živela.”

In čez nekaj let, točneje leta 2005, se je to tudi zgodilo. Sanskriti je v Slovenijo prišla, ko se je oče po smrti njene matere poročil s Slovenko. A določenim stvarem ni mogla ubežati – na primer družbenim in kulturnim normam, ki so jo zasledovale iz Indije, in težkimi odnosi v družini. Pri 18. letih je zato odšla od doma in se od takrat preživlja sama. Pri tem so ji pomagali njena odločnost, duhovnost in močan občutek, da ravna prav in da druge možnosti, če želi živeti normalno in svobodno, ni. V Indiji to najbrž ne bi bilo mogoče, živela bi drugače:

“V Indiji bi me izobraževali, da bi dobila dobro izobrazbo in službo – da bi bila zdravnica ali pravnica, zadnje čase je zaželeno tudi, da si inženirka. A vse to zato, da bi me dobro poročili. Mislim, da dekleta delajo vse to le za poroko. Da bi dobila veliko točk: je dobro izobražena, pa tudi dobra gospodinja doma. Gotovo ne bi živela sama. Če bi odšla od doma, bi me sorodniki prišli iskat in me v bistvu ugrabili in odpeljali nazaj domov. Nihče mi ne bi mogel pomagati. Kar se tega tiče, si kot ženska v Indiji brez moči.”

Dogovorjene poroke so še vedno praksa, ljudje verjamejo, da je to edina možnost. Če ne slediš volji družini, te ta izloči. To pa je po Sanskritinih besedah zelo hudo, saj je družina v Indiji najvišja vrednota. Sanskriti pa je bila samosvoja že kot otrok, ni se rada kopala v sveti reki Ganges, zmeraj je želela razmišljati s svojo glavo in slediti notranjemu glasu.

Ko je prišla v Slovenijo, je bila najprej navdušena nad svežim zrakom in prijaznimi ljudmi, ko je prvi šok minil, pa so se pokazale tudi težave: jezik in hrana. Če se je že navadila na marelične cmoke, na maslo brez soli in na sadje brez popra in začimb, pa je ena redkih stvari, ki jo tu pogreša, indijski temperament ljudi: njihova odprtost, toplina, neformalnost. Slovenci smo včasih preveč uradni, veliko je vljudnostnih fraz. Smo pa, pravi Sanskriti, zelo srčni, humanitarni, imamo velik čut za sočloveka. Še večkrat bi morali stopiti skupaj, saj lahko le tako udejanimo številne potenciale in znanje, ki jih ima Slovenija.

Če želite izvedeti več o Indiji in o tem, kako Sanskriti razmišlja o Sloveniji in Slovencih, prisluhnite oddaji Drugi pogled ali pa poslušanje spodnji, daljši pogovor z njo.


07.05.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


30.04.2019

“Jaz sem ‘makaronar’, ti imaš pa traktor.”

Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?


23.04.2019

Ernesto Gainza iz Venezuele

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.


16.04.2019

Richard Matondo Kimpala, ponovitev

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


09.04.2019

“En sendvič, prosim. Z 200 gramov salame.”

Anika Dziewior Pavlin ne mara, če kdo reče, da sta poljščina in slovenščina podobna jezika ter da je zato učenje lažje


02.04.2019

“Vsaj na tri leta rabim Buenos Aires”

Bea Tomšič Amon se je slovenskima staršema rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V več milijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob zaključku študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.


26.03.2019

Gruzijec Tamazi Nozadze

K nam je prišel iz večini Slovencev precej nepoznane države z nenavadnim jezikom in posebno pisavo. Kljub temu, da živi na podeželju, kjer so tujci bolj izjema kot pravilo, Gruzijec Tamazi Nozadze vedno poudari, kako lepo so ga sprejeli domačini. Tu se on in njegova družina počutijo odlično, v resnici ima le en velik problem, kot pravi sam - zaradi prijaznih ljudi in številnih novih prijateljev mu vedno primanjkuje časa. Se pa čas marsikomu ustavi v njegovi gruzijski restavraciji na obrobju Ljubljane, kjer ga je obiskala Andreja Čokl.


19.03.2019

Čeh Vojta Hemala

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.03.2019

” A boste kavo, lepotica? Kave ne, potico pa bi.”

Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?


05.03.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.02.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.02.2019

Irene Debeljak, Filipini

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.02.2019

Minyoung Chang, Koreja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.02.2019

Manas Mussapirov, Kazahstan

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.01.2019

Tetyana Makara, Ukrajina

Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.


22.01.2019

Mehičan Miguel Eckles Gomez

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.01.2019

“Slovenščina je hipster jezik”

Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.


08.01.2019

Eyachew Tefera iz Etiopije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.01.2019

Francoz Nicolas Neve

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.12.2018

Rusinja Olga Kajba

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 12 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov