Čeprav njegov priimek pomeni: tisti, ki se bori z levi, tokratni gost oddaje Drugi pogled ne prihaja iz države, kjer v naravi živijo levi. Prihaja iz dežele, kjer je glavna nevarnost človek – in njegovo orožje. Iz Sirije. 22-letni Rami Subaie je Sirec, a ima dvojno državljanstvo – tudi slovenskega. Dobil ga je zaradi očeta. Ta se je na študij odpravil v Italijo, a pristal v na fakulteti za farmacijo v Zagrebu. Tam je spoznal Ramijevo mamo, ki je iz Bosne na Hrvaško prišla delat. Skupaj sta se nato preselila v Rogaško Slatino. Po več letih dela je lahko zaprosil za takrat jugoslovansko državljanstvo, po odcepitvi pa avtomatično, ker je živel v Sloveniji, dobil slovensko. Tudi Rami ima tako dvojno državljanstvo. Da je, ko je bil star 17 let in je moral zapustiti Sirijo, prišel v Slovenijo, torej ni naključje.

Čeprav njegov priimek pomeni: tisti, ki se bori z levi, tokratni gost oddaje Drugi pogled ne prihaja iz države, kjer v naravi živijo levi. Prihaja iz dežele, kjer je glavna nevarnost človek – in njegovo orožje. Iz Sirije. 22-letni Rami Subaie je Sirec, a ima dvojno državljanstvo – tudi slovenskega. Dobil ga je zaradi očeta. Ta se je na študij odpravil v Italijo, a pristal v na fakulteti za farmacijo v Zagrebu. Tam je spoznal Ramijevo mamo, ki je iz Bosne na Hrvaško prišla delat. Skupaj sta se nato preselila v Rogaško Slatino. PO več letih dela je lahko zaprosil za takrat jugoslovansko državljanstvo, po odcepitvi pa avtomatično, ker je živel v Sloveniji, dobil slovenskega. Tudi Rami ima tako dvojno državljanstvo in ko je bil star 17 let je bilo jasno, da mora (tako kot njegov brat pred leti) zapustiti Sirijo. To je bilo poleti 2012, se spominja Rami:

“Takrat je leto dni potekala vojna v južnem delu Siriju. Jaz sem iz Alepa na severu. A predvidevalo se je, da bo vojna prišla v moje mesto. Takrat sem bil star 17 let in čez eno leto bi moral v vojsko … Oče je zato želel samo, da grem ven. Imel sem srečo – bil sem na zadnjem letalu, ki je iz mojega mesta odletelo ven iz Sirije.”

S papirji torej ni bilo težav, kljub temu pa je bila to zanj popolnoma nova in drugačna država.

“Si tujec, pa nisi tujec. Kar je pomoje še huje. Ljudje so mislili, da sem Slovenec, ko sem pokazal dokumente, a nisem znal jezika.”  

Z materjo Rami v Siriji ni veliko govoril bosansko, kar bi mu lahko pri prihodu v Evropo vsaj malo pomagalo. Prvih nekaj mesecev je bilo zato, kljub temu, da je imel tu starejšega brata, ki mu je pomagal, težko. Ni imel želje, da bi se učil jezika, ni imel prijateljev, mislil je, da bo počakal, da se vojna v Siriji konča, in odšel nazaj … Po nekaj mesecih pa se je vse obrnilo na bolje. Takrat se je že navadil tudi na tisto, kar ga  je ob prihodu v našo državo najbolj šokiralo – na ženske.

“Mlad fant, 17 let, pride poleti v Slovenijo, pa vidim ženske, kako so gole! (smeh) Ne bi rekel, da tega prej še nisem videl – sem, pri na morju, ampak mi je bilo vseeno tako čudno. V Ljubljani ni morja, ženske pa so bile oblečene v tako kratke hlače, pa bile brez rokavov … Ojoj! Potreboval sem šest, sedem mesecev, da sem se navadil. Še dobro, da je po nekaj mesecih prišla zima. Pa tudi spoznavanje ljudi je bilo na začetku težko. Znam zelo dobro angleško, a nerodno mi je, da se pogovarjam z nekom, pa ne znam njegovega jezika.”

Več o arabski hrani (Rami je na Dunajski cesti v Ljubljani pred 3 meseci odprl restavracijo z arabsko hrano), o tem, kaj mu je pri Slovencih všeč in kaj ne, v oddaji Drugi pogled!