Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

James Cosier iz Avstralije

18.10.2016


27-letni James Cosier iz Avstralije sicer ne pozna izvora svojega priimka, ima pa slovenske korenine in tudi slovensko državljanstvo. Njegova mati se je namreč rodila v Sloveniji, a že kot dojenček odšla v Avstralijo. James se je slovenščino naučil šele v Sloveniji, kamor je prvič za dalj časa prišel leta 2007. Nato je potoval, študiral, hodil na študijske izmenjave v različna evropska mesta, od leta 2013 pa je njegov dom Ljubljana. Še vedno se zelo dobro spominja noči, ko je kot 18-letnik prišel v Slovenijo; ko je po dolgem potovanju utrujen priletel na brniško letališče in ga je tam čakal mali bratranec. Ura je bila polnoč, dolgo ni spal in vožnja do Ljubljane je bila prav posebna:

“Šla sva po stari cesti, čez gozd in to mi je bilo tako čudno: kje zaboga sem?! Priletel sem v glavno mesto, pa gremo čez nek čuden gozd, pa še polna luna je … Potem sva prišla do Ljubljane. On živi na obrobju mesta, kjer so socialistični bloki, pa sem si spet mislil, da se nisem mogel znajti na bolj čudnem kraju. V glavi mi je bilo: ojoj, kaj je to?! Drugi dan smo šli v mesto in sem videl, da sta dve Ljubljani: socialistični bloki na obrobju in staro mesto.”

Takrat je James prišel za eno leto. Po srednji šoli si je vzel leto odmora, t. i. gap year. Ni se želel takoj vpisati na univerzo, želel je malo svobode in raziskati državo, iz katere je njegova mati. James tega predaha nikakor ne razume tako kot večina Slovencev: da je to izgubljeno leto, po njegovem je izstop iz institucionalnega izobraževanja za eno leto koristen. V Sloveniji opaža, da se vsi vpišejo na fakulteto in tudi na drugo stopnjo bolonjskega študija, ker je tu to pač navada. Sam je bil, ko se je pri 25. letih vpisal na magistrski študij goegrafije,najstarejši, “tisti, ta čuden”. V Avstraliji ni tako. Ena izmed razlik med visokošolskim izobraževanjem v Avstraliji in v Sloveniji je namreč ta, da je študentska populacija “tam dol” bolj raznolika – na fakultetah niso le Avstralci, temveč je veliko mednarodnih študentov, na fakultete pa se vpišejo tudi starejši ljudje. Glavna razlika je seveda ta, da je študij v Avstraliji zelo drag, tu pa je po Jamesovih besedah zelo fino biti študent. Naslednja razlika je vzdušje, v Sloveniji je težava že vikanje.

“Ko sem začel hoditi na faks, nisem imel v glavi vikanja in tikanja. Slovenščino sem se naučil na ulici. Fora je bila, da sem vedno tikal tudi profesorje, ampak tukaj so itak vsi navdušeni, če poskusim govoriti slovensko, tako da ni problemov. Dol je tudi bolj sproščen odnos s profesorji, na bolj osebni ravni, da ne rabiš vedno vikati … Tukaj pa so vsi zelo pozorni, da bodo korektni, pa ta bonton … Ampak se mi zdi, da vsi malo bolj sproščeni, ko sem jaz zraven.”

Je torej magistrski študent geografije, zraven pa še pisatelj – o Sloveniji piše za vodiče po mestih In your pocket in je eden od avtorjev vodiča The Slovenia Book. Kaj bi torej priporočal popotnikom, turistom v Sloveniji? James Cosier preseneti (ali pa tudi ne) z odgovorom:

“Zdi se mi, da ima vsak kraj v Sloveniji nekaj zanimivosti, neke zgodbe. Mogoče je sicer, da niso to prave destinacije, kjer bi bil ves vikend. Velikokrat grem stran od avtoceste … Tako vidiš na primer Štanjel, pa greš malo naprej, pa imaš sotesko Pekel, Rakov Škocjan … Vse to je tam ob cesti, so tako zanimivi kraji! Splača se vzeti čas in raziskovati vse te kraje, ki jih imamo v Sloveniji.”

Priznava, da je v Sloveniji zelo težko, če nimaš avtomobila. Zato bi spodbujal javni prevoz in mobilnost. Sam se po Ljubljani prevaža s kolesom. Še vedno ga nekoliko vznejevoljijo vozniki avtomobilov, ki kolesarjev v prometu ne upoštevajo dovolj. V Avtraliji je čelada obvezna, tu pa se James pelje brez nje.

“Zdaj sem že pravi Slovenec, pravi lokalec, ko se peljem na kolesu brez čelade. Smešno mi je tudi to: mislim, da morajo imeti otroci po zakonu čelado, a njihovi starši je nimajo. Ne razumem, kako jim ne kapne, da bi s tem tudi otrokom pokazali, da je dobra stvar, da nosiš čelado?!”


Drugi pogled

409 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

James Cosier iz Avstralije

18.10.2016


27-letni James Cosier iz Avstralije sicer ne pozna izvora svojega priimka, ima pa slovenske korenine in tudi slovensko državljanstvo. Njegova mati se je namreč rodila v Sloveniji, a že kot dojenček odšla v Avstralijo. James se je slovenščino naučil šele v Sloveniji, kamor je prvič za dalj časa prišel leta 2007. Nato je potoval, študiral, hodil na študijske izmenjave v različna evropska mesta, od leta 2013 pa je njegov dom Ljubljana. Še vedno se zelo dobro spominja noči, ko je kot 18-letnik prišel v Slovenijo; ko je po dolgem potovanju utrujen priletel na brniško letališče in ga je tam čakal mali bratranec. Ura je bila polnoč, dolgo ni spal in vožnja do Ljubljane je bila prav posebna:

“Šla sva po stari cesti, čez gozd in to mi je bilo tako čudno: kje zaboga sem?! Priletel sem v glavno mesto, pa gremo čez nek čuden gozd, pa še polna luna je … Potem sva prišla do Ljubljane. On živi na obrobju mesta, kjer so socialistični bloki, pa sem si spet mislil, da se nisem mogel znajti na bolj čudnem kraju. V glavi mi je bilo: ojoj, kaj je to?! Drugi dan smo šli v mesto in sem videl, da sta dve Ljubljani: socialistični bloki na obrobju in staro mesto.”

Takrat je James prišel za eno leto. Po srednji šoli si je vzel leto odmora, t. i. gap year. Ni se želel takoj vpisati na univerzo, želel je malo svobode in raziskati državo, iz katere je njegova mati. James tega predaha nikakor ne razume tako kot večina Slovencev: da je to izgubljeno leto, po njegovem je izstop iz institucionalnega izobraževanja za eno leto koristen. V Sloveniji opaža, da se vsi vpišejo na fakulteto in tudi na drugo stopnjo bolonjskega študija, ker je tu to pač navada. Sam je bil, ko se je pri 25. letih vpisal na magistrski študij goegrafije,najstarejši, “tisti, ta čuden”. V Avstraliji ni tako. Ena izmed razlik med visokošolskim izobraževanjem v Avstraliji in v Sloveniji je namreč ta, da je študentska populacija “tam dol” bolj raznolika – na fakultetah niso le Avstralci, temveč je veliko mednarodnih študentov, na fakultete pa se vpišejo tudi starejši ljudje. Glavna razlika je seveda ta, da je študij v Avstraliji zelo drag, tu pa je po Jamesovih besedah zelo fino biti študent. Naslednja razlika je vzdušje, v Sloveniji je težava že vikanje.

“Ko sem začel hoditi na faks, nisem imel v glavi vikanja in tikanja. Slovenščino sem se naučil na ulici. Fora je bila, da sem vedno tikal tudi profesorje, ampak tukaj so itak vsi navdušeni, če poskusim govoriti slovensko, tako da ni problemov. Dol je tudi bolj sproščen odnos s profesorji, na bolj osebni ravni, da ne rabiš vedno vikati … Tukaj pa so vsi zelo pozorni, da bodo korektni, pa ta bonton … Ampak se mi zdi, da vsi malo bolj sproščeni, ko sem jaz zraven.”

Je torej magistrski študent geografije, zraven pa še pisatelj – o Sloveniji piše za vodiče po mestih In your pocket in je eden od avtorjev vodiča The Slovenia Book. Kaj bi torej priporočal popotnikom, turistom v Sloveniji? James Cosier preseneti (ali pa tudi ne) z odgovorom:

“Zdi se mi, da ima vsak kraj v Sloveniji nekaj zanimivosti, neke zgodbe. Mogoče je sicer, da niso to prave destinacije, kjer bi bil ves vikend. Velikokrat grem stran od avtoceste … Tako vidiš na primer Štanjel, pa greš malo naprej, pa imaš sotesko Pekel, Rakov Škocjan … Vse to je tam ob cesti, so tako zanimivi kraji! Splača se vzeti čas in raziskovati vse te kraje, ki jih imamo v Sloveniji.”

Priznava, da je v Sloveniji zelo težko, če nimaš avtomobila. Zato bi spodbujal javni prevoz in mobilnost. Sam se po Ljubljani prevaža s kolesom. Še vedno ga nekoliko vznejevoljijo vozniki avtomobilov, ki kolesarjev v prometu ne upoštevajo dovolj. V Avtraliji je čelada obvezna, tu pa se James pelje brez nje.

“Zdaj sem že pravi Slovenec, pravi lokalec, ko se peljem na kolesu brez čelade. Smešno mi je tudi to: mislim, da morajo imeti otroci po zakonu čelado, a njihovi starši je nimajo. Ne razumem, kako jim ne kapne, da bi s tem tudi otrokom pokazali, da je dobra stvar, da nosiš čelado?!”


31.05.2016

Ljudje se radi smejimo drugemu

“Fajn se je smejati drugemu, to je priljubljena rekreacija.” To je odgovor stand-up komika Perice Jerkovića na vprašanje, zakaj se Slovenci radi smejimo vicem o Bosancih. Eden največjih poznavalcev stand-up komedije v Sloveniji, ki na tem področju deluje že 13 let, se je namreč iz Bosne v Slovenijo preselil v času vojne. V Koper je prišel z družino, a brez vsega – brez denarja, materialnih dobrin, dokumentov, brez poznanstev. Kako je biti begunec?


24.05.2016

Drugi pogled Liorja Kochavyja

V tokratnem Drugem pogledu predstavljamo Liorja Kochavyja - Izraelca, ki je zaslužen za Odprto kuhno. Več o ideji za petkovo kulinarično tržnico, ki je pred 3 leti svoje mesto našla na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, se od tam razširila še v Celje in Koper, 25. maja pa se bo premierno predstavila v Novi Gorici, v naslednjih minutah, ko boste med drugim izvedeli tudi, kakšne so razlike med Slovenci in Izraelci ter kakšno paniko lahko povzroči avgustovsko neurje. Prispevek je pripravila Andreja Gradišar, prevode je prebral Jure Franko.


17.05.2016

Djonas Ahmed Abdillah

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


10.05.2016

Djonas Ahmed Abdillah

Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.


03.05.2016

Japonka Yuki

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.04.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.04.2016

Indijka: Sanskriti Kumar

Sanskriti Kumar je polovico svojega življenja preživela v Indiji, polovico pa v svoji novi domovini Sloveniji. Je študentka ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki govori v štajerskem narečju. 21-letno dekle, ki se je pri desetih letih z očetom in sestro preselilo v Slovenijo. Indijka, ki ne mara čaja, čeprav prihaja iz države, kjer je pitje časa skoraj svet obred. Poliglotka, ki se želi v Indijo vračati na obisk, živeti pa tam najbrž ne bi več mogla. Ženska, ki o svojih izkušnjah o zamenjavi domovine in napetih družinskih odnosih piše knjigo. Več o njej, njenem pogledu na Slovenijo in Slovence ter o Indiji izveste v oddaji Drugi pogled.


12.04.2016

Drugi pogled - Inacio Binchende

Inacio Bintchende je prišel v Slovenijo še v času nekdanje Jugoslavije. Študiral je gozdarstvo in bil prepričan, da se bo po študiju vrnil domov v Gvinejo Bisao. Tako je tik pred diplomo domov že poslal knjige in druge svoje stvari. Potem pa so mu ponudili magistrski študij. Ostal je pri nas, se zaljubil, dobil otroke, ustanovil Afriški center v Sloveniji , televizijski gledalci pa so si ga zapomnili kot Janeza Belino.


05.04.2016

Japonec Yasumichi Iwaki

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.03.2016

Drugi pogled

Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.


22.03.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.03.2016

Rusinja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.03.2016

Iranec Faramarz Ghobadian

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.03.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.02.2016

V življenju izbira težje poti

Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržica oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica - Lucia Lo Cascio. 18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Pred dobrim letom je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane, in kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela - postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje. V življenju ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola v Ljubljani, in njena izbira maturitetnih predmetov. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala test iz slovenščine kot maternega jezika. Lucia je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti?. Na Televiziji Slovenija jo boste lahko videli marca, slišali pa jo boste že v tokratnem Drugem pogledu.


16.02.2016

Tibor Babić

Bosno in Hercegovino je med vojnami na Balkanu v 90-ih letih zapustila polovica prebivalcev – več kot 2 milijona. Starši našega mladega sogovornika v oddaji Drugi pogled so si novo življenje ustvarili v Veliki Britaniji, zato sam zase pravi, da je Bosanec v Angliji. Tibor Babić je Slovenijo sicer poznal že prej – ko so se z družino vsako poletje z avtom peljali na počitnice v Bosno, so prevozili tudi našo državo. Oktobra pa je kot študent prvič prišel v Ljubljano. Njegova slovenščina je še začinjena z bosanskim naglasom, kdaj ga zanese tudi na angleščino. Z vnetim rolerjem in tudi enim izmed junakov 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, se je pogovarjala Špela Šebenik.


10.02.2016

Drugi pogled - Čeh

V Drugem pogledu na Prvem programu Radia Slovenija smo tokrat obiskali Novo mesto. Vodja in gonilna sila tamkajšnjega teniškega kluba je Čeh Jiři Volt. Po dveh tednih življenja v novi državi je takratni punci napisal dolgo pismo, da niti slučajno ne bo ostal tukaj in se bo vrnil na Češko. Stvari so se obrnile in tukaj živi že od leta 1998. Z njim se je pogovarjala Nataša Rašl.


09.02.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


02.02.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.01.2016

Američan Noah Charney

Američan Noah Charney, pisatelj in prevajalec, ki ga je v Slovenijo pripeljalo navdušenje nad Plečnikovo arhitekturo, zadržala pa Slovenka, s katero si je v Kamniku ustvaril družino. Med drugim upa, da ga bo tašča naučila priprave slovenskega žganja, in bo lahko sodeloval na kamniškem tekmovanju za najboljši šnops. Sicer pa velik promotor Slovenije - zapise o lepotah naše dežele objavlja tudi na Twitterju pod #slovenology. Pripravlja Darja Pograjc.


Stran 20 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov