Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je siesta v Španiji pravilo ali mit? Kakšne podobnosti bi lahko našli med Španijo in Slovenijo, ali pa raje Jugoslavijo? Kaj je v očeh Španca posebnost Slovenije?
Pa začnimo od začetka. 35-letni Mikel Rojo, v Sloveniji živi 10 let. Selitev v domovino svoje izbranke (spoznal jo je na prostovoljskem delu v Keniji) zanj ni bila težka:
“V Sloveniji sem bil že prej, poznal sem nekaj ljudi, zato sem že imel dober občutek. Sicer je bil to kratek obisk, ampak kar sem videl, mi je bilo všeč, ljudje, ki sem jih poznal, so bili prijazni. Želel sem si priti še kdaj, pomislil sem celo, da bi bilo tu lepo živeti. Ko sem potem spoznal bodočo ženo, ni bilo težko sprejeti odločitve. Kakovost življenja tukaj je fantastočna, res je udobno, enostavno, le malo stresa. Ljubljana je prijetno mesto, kjer lahko uživaš, se družiš, hodiš na izlete … Jezik je seveda ovira, a sam sem tu že 10 let, pa mi nič ne manjka.”
Veseli ga, da greš lahko v Sloveniji po 8 urah službe domov, v Španiji namreč veliko njegovih prijateljev dela do 10. ure zvečer. Siesta je mit, pravi Mikel Rojo, saj Španci delajo cele dneve, popoldne pa zadremajo le poleti, ko je najbolj vroče, in še to le na dopustu. Telekomunikacijski inženir, ki preseneti z majhnim, prav nič pametnim telefonom (Pravi, da nam pametni telefoni vzamejo preveč čas.), priznava, da je bilo v Sloveniji vseeno težko najti zaposlitev:
“Skoraj vsi Španci, ki sem jih spoznal tu, so se morali vrniti v Španijo, ker v Sloveniji niso našli dobre službe. Problem nas vseh je seveda, da ne govorimo dobro slovensko. Na začetku se lahko preživljaš z učenjem španščine, ampak tako ne moreš živeti dolgo. Tudi sam se tako začel, zdaj pa delam za tehnološko podjetje v Sloveniji. Imel sem srečo. Ko sem se prijavil, sem namreč povedal, da ne govorim slovensko. Pa so rekli, da tako ali tako sodelujejo le v mednarodnih projektih in da če je moja angleščina dobra, ne bo težav.”
Ker je njegova mati Američanka in je v Španiji obiskoval zasebne mednarodne šole mu ta seveda ne dela težav. Tudi slovensko razume in govori, a po njegovem mnenju ne dovolj dobro. Najbrž se je že malo navzel slovenskega značaja, saj pravi, da smo močno specializirani. V Španiji ljudje počnejo veliko stvari, a nobene zelo dobro. Ko pa tu rečemo, da nekaj znamo, potem to res dobro obvladamo in smo na tem področju strokovnjaki.
“Slovenija je bila zmeraj majhna, vedno pod vplivom tujcev, zato je mogoče v vaši krvi, da mislite, da se morate potruditi dvakrat bolj kot drugi, da bi prišli do istega učinka. Zato ljudje tu dosežete več.”
Zgodovina in geostrateška pozicija slovenskih krajev sta vplivali tudi na prav posebno mešanico slovenskega karakterja. Čuti se namreč vpliv romanske, germanske in slovanske etnične oz. jezikovne evropske skupine.
“Mislim, da je Slovenija edina država, ki uspešno združuje vse tri skupine. Nikjer na svetu ni takšne mešanice. Latinski vpliv prihaja z obale in iz Italije, germanski iz časa Avstro-Ogrske monarhije, Slovenija pa je po naravi slovanska, čeprav drugače kot vaše sosede na vzhodu. Tu je pravo ravnotežje vsega! Mogoče to izvira iz zgodovinskega občutka negotovosti in tega, da se je to območje moralo prilagajati kulturam in običajem tujcev. To je pomenilo tudi, da so Slovenci izkusili različne vplive in zato od vseh potegnili najboljše.
Imate balkansko srce in dušo – ljudje vedo, kako se zabavati in sprostiti. Ampak imate tudi nemško delovno etiko – veste, da morate dobro narediti stvari, če želite, da bi delale, in da napake nimajo smisla, saj moraš potem vse narediti znova. Skupno s sredozemskimi narodi pa imate lastnost, da ste “streetsmart”, torej pamet in bistrost, ki pa ne prihajata iz knjig. Slovenija ima pravo ravnotežje vsega, kar je po mojem mnenju zelo dobro.”
Glasbena ponudba v Sloveniji je presenetljivo dobra. Mikel Rojo, basist in občasni DJ, v Sloveniji ne pogreša ničesar, čeprav je navajen na madridsko sceno. V Sloveniji je cenejše najti prostor za vadbo, lažje je posneti skladbo, možno jo je celo slišati na radiu. To se v Španiji ne bi zgodilo, pravi, tu v Sloveniji pa je na radiu slišal pesem, ki so jo posneli s prejšnjim bandom Kansky (zdaj igra v skupini Release the Ectoplasm!). Tudi glasba, ki se vrti na radiu, je v Španiji zelo enolična.
Je pa v Sloveniji bolj kot v Španiji enolična izbira pijač – ponudba je tu omejena predvsem na pivo in vino, če želiš koktail, imaš zelo majhno izbiro. A edina stvar, ki jo zares pogreša, je španska hrana.
“Predvsem tista s severa Španije – to je najboljša hrana na svetu. O tem sploh ne bomo razpravljali, to je dejstvo!”
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Je siesta v Španiji pravilo ali mit? Kakšne podobnosti bi lahko našli med Španijo in Slovenijo, ali pa raje Jugoslavijo? Kaj je v očeh Španca posebnost Slovenije?
Pa začnimo od začetka. 35-letni Mikel Rojo, v Sloveniji živi 10 let. Selitev v domovino svoje izbranke (spoznal jo je na prostovoljskem delu v Keniji) zanj ni bila težka:
“V Sloveniji sem bil že prej, poznal sem nekaj ljudi, zato sem že imel dober občutek. Sicer je bil to kratek obisk, ampak kar sem videl, mi je bilo všeč, ljudje, ki sem jih poznal, so bili prijazni. Želel sem si priti še kdaj, pomislil sem celo, da bi bilo tu lepo živeti. Ko sem potem spoznal bodočo ženo, ni bilo težko sprejeti odločitve. Kakovost življenja tukaj je fantastočna, res je udobno, enostavno, le malo stresa. Ljubljana je prijetno mesto, kjer lahko uživaš, se družiš, hodiš na izlete … Jezik je seveda ovira, a sam sem tu že 10 let, pa mi nič ne manjka.”
Veseli ga, da greš lahko v Sloveniji po 8 urah službe domov, v Španiji namreč veliko njegovih prijateljev dela do 10. ure zvečer. Siesta je mit, pravi Mikel Rojo, saj Španci delajo cele dneve, popoldne pa zadremajo le poleti, ko je najbolj vroče, in še to le na dopustu. Telekomunikacijski inženir, ki preseneti z majhnim, prav nič pametnim telefonom (Pravi, da nam pametni telefoni vzamejo preveč čas.), priznava, da je bilo v Sloveniji vseeno težko najti zaposlitev:
“Skoraj vsi Španci, ki sem jih spoznal tu, so se morali vrniti v Španijo, ker v Sloveniji niso našli dobre službe. Problem nas vseh je seveda, da ne govorimo dobro slovensko. Na začetku se lahko preživljaš z učenjem španščine, ampak tako ne moreš živeti dolgo. Tudi sam se tako začel, zdaj pa delam za tehnološko podjetje v Sloveniji. Imel sem srečo. Ko sem se prijavil, sem namreč povedal, da ne govorim slovensko. Pa so rekli, da tako ali tako sodelujejo le v mednarodnih projektih in da če je moja angleščina dobra, ne bo težav.”
Ker je njegova mati Američanka in je v Španiji obiskoval zasebne mednarodne šole mu ta seveda ne dela težav. Tudi slovensko razume in govori, a po njegovem mnenju ne dovolj dobro. Najbrž se je že malo navzel slovenskega značaja, saj pravi, da smo močno specializirani. V Španiji ljudje počnejo veliko stvari, a nobene zelo dobro. Ko pa tu rečemo, da nekaj znamo, potem to res dobro obvladamo in smo na tem področju strokovnjaki.
“Slovenija je bila zmeraj majhna, vedno pod vplivom tujcev, zato je mogoče v vaši krvi, da mislite, da se morate potruditi dvakrat bolj kot drugi, da bi prišli do istega učinka. Zato ljudje tu dosežete več.”
Zgodovina in geostrateška pozicija slovenskih krajev sta vplivali tudi na prav posebno mešanico slovenskega karakterja. Čuti se namreč vpliv romanske, germanske in slovanske etnične oz. jezikovne evropske skupine.
“Mislim, da je Slovenija edina država, ki uspešno združuje vse tri skupine. Nikjer na svetu ni takšne mešanice. Latinski vpliv prihaja z obale in iz Italije, germanski iz časa Avstro-Ogrske monarhije, Slovenija pa je po naravi slovanska, čeprav drugače kot vaše sosede na vzhodu. Tu je pravo ravnotežje vsega! Mogoče to izvira iz zgodovinskega občutka negotovosti in tega, da se je to območje moralo prilagajati kulturam in običajem tujcev. To je pomenilo tudi, da so Slovenci izkusili različne vplive in zato od vseh potegnili najboljše.
Imate balkansko srce in dušo – ljudje vedo, kako se zabavati in sprostiti. Ampak imate tudi nemško delovno etiko – veste, da morate dobro narediti stvari, če želite, da bi delale, in da napake nimajo smisla, saj moraš potem vse narediti znova. Skupno s sredozemskimi narodi pa imate lastnost, da ste “streetsmart”, torej pamet in bistrost, ki pa ne prihajata iz knjig. Slovenija ima pravo ravnotežje vsega, kar je po mojem mnenju zelo dobro.”
Glasbena ponudba v Sloveniji je presenetljivo dobra. Mikel Rojo, basist in občasni DJ, v Sloveniji ne pogreša ničesar, čeprav je navajen na madridsko sceno. V Sloveniji je cenejše najti prostor za vadbo, lažje je posneti skladbo, možno jo je celo slišati na radiu. To se v Španiji ne bi zgodilo, pravi, tu v Sloveniji pa je na radiu slišal pesem, ki so jo posneli s prejšnjim bandom Kansky (zdaj igra v skupini Release the Ectoplasm!). Tudi glasba, ki se vrti na radiu, je v Španiji zelo enolična.
Je pa v Sloveniji bolj kot v Španiji enolična izbira pijač – ponudba je tu omejena predvsem na pivo in vino, če želiš koktail, imaš zelo majhno izbiro. A edina stvar, ki jo zares pogreša, je španska hrana.
“Predvsem tista s severa Španije – to je najboljša hrana na svetu. O tem sploh ne bomo razpravljali, to je dejstvo!”
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov