Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenijo in Slovence ocenjuje Yady Lorena Meza Obando
Iz dežele nobelovca za literaturo Gabriela Garcie Marqueza, pevcev Shakire in Juanesa, igralke Sofie Vergara, pa tudi mamilarskega zločinca Pabla Escobarja, čeprav o njem ne govori rada, prihaja Kolumbijka Yady Lorena Meza Obando. K nam je prišla oktobra 2013, živi v Ljubljani in pravi, da se v Kolumbijo ne namerava vrniti, saj je Slovenija odlična država za ustvarjanje družine.
Poudarja, da država pri nas veliko bolje poskrbi za mlade družine.
V Kolumbiji imaš le tri mesece porodniškega dopusta. Tudi vrtci so plačljivi. Če nimaš denarja, se moraš znajti sam. To pa je tam še nekoliko težje, saj ima tedenski delovnik 48 ur, dela se tudi v soboto.
Lorena je v domovini delala najprej kot računovodkinja, nato kot revizorka. V Sloveniji ji do zdaj še ni uspelo poiskati službe; na prvem mestu zaradi jezika, na drugem, ker sta pravna sistema obeh držav različna in bo morala osvojiti veliko novih znanj, če bo želela delati kot revizorka.
Ko se preselimo v novo državo, se znova rodimo, saj moramo začeti skoraj z ničle,
pravi Kolumbijka, ki v Sloveniji pogreša predvsem kolumbijsko hrano – riž, svežo zelenjavo, tropsko sadje in sveži koriander, ki ha v kolumbijski kuhinji pogosto uporabljajo. V Sloveniji pa je zato odkrila novo ljubezen – sneg.
Prvič sem se ga razveselila kot majhen otrok. Uživala sem, slikala sem se. Potem je prišla moja mama in tudi ona je uživala kot otrok. Moj mož je takrat pretiraval. Rekel je, da naj se dobro oblečem, da se ne bom prehladila. Oblekla sem se tako zelo, da skoraj nisem mogla hoditi.
K vsemu povedanemu pa Kolumbijska dodaja še, da ji ni jasno, zakaj pozimi stalno govorimo, kako mrzlo je. Mraz je vendarle sestavni del zime.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovenijo in Slovence ocenjuje Yady Lorena Meza Obando
Iz dežele nobelovca za literaturo Gabriela Garcie Marqueza, pevcev Shakire in Juanesa, igralke Sofie Vergara, pa tudi mamilarskega zločinca Pabla Escobarja, čeprav o njem ne govori rada, prihaja Kolumbijka Yady Lorena Meza Obando. K nam je prišla oktobra 2013, živi v Ljubljani in pravi, da se v Kolumbijo ne namerava vrniti, saj je Slovenija odlična država za ustvarjanje družine.
Poudarja, da država pri nas veliko bolje poskrbi za mlade družine.
V Kolumbiji imaš le tri mesece porodniškega dopusta. Tudi vrtci so plačljivi. Če nimaš denarja, se moraš znajti sam. To pa je tam še nekoliko težje, saj ima tedenski delovnik 48 ur, dela se tudi v soboto.
Lorena je v domovini delala najprej kot računovodkinja, nato kot revizorka. V Sloveniji ji do zdaj še ni uspelo poiskati službe; na prvem mestu zaradi jezika, na drugem, ker sta pravna sistema obeh držav različna in bo morala osvojiti veliko novih znanj, če bo želela delati kot revizorka.
Ko se preselimo v novo državo, se znova rodimo, saj moramo začeti skoraj z ničle,
pravi Kolumbijka, ki v Sloveniji pogreša predvsem kolumbijsko hrano – riž, svežo zelenjavo, tropsko sadje in sveži koriander, ki ha v kolumbijski kuhinji pogosto uporabljajo. V Sloveniji pa je zato odkrila novo ljubezen – sneg.
Prvič sem se ga razveselila kot majhen otrok. Uživala sem, slikala sem se. Potem je prišla moja mama in tudi ona je uživala kot otrok. Moj mož je takrat pretiraval. Rekel je, da naj se dobro oblečem, da se ne bom prehladila. Oblekla sem se tako zelo, da skoraj nisem mogla hoditi.
K vsemu povedanemu pa Kolumbijska dodaja še, da ji ni jasno, zakaj pozimi stalno govorimo, kako mrzlo je. Mraz je vendarle sestavni del zime.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov