Rus, ki je bil že dvakrat na Triglavu in ki so mu v Sloveniji že ukradli kolo

»Dvakrat sem že bil na Triglavu, torej sem že skoraj Slovenec,« rad pove Andrej Budanov, ki se je v Slovenijo iz Moskve skupaj z ženo preselil pred petimi leti. Posebnih težav pri pridobivanju različnih dovoljenj in vpeljavi posla nista imela, tako da jima vsaj za zdaj slovenski birokratski aparat ne povzroča sivih las. V središču Ljubljane sta odprla trgovino z ruskimi slaščicami, ki so jo za svojo vzeli predvsem v Sloveniji živeči državljani držav nekdanje Sovjetske zveze. Pa tudi Slovenci radi poskusimo bonbone, imenovane ptičje mleko, ali kupimo pravi ruski kaviar in vodko.

Ruske hrane tako Andrej Budanov tu ne pogreša, saj jo sam uvozi. Všeč mu je tudi slovenska kulinarika, čeprav ima težavo najti prave slovenske jedi.

“Kdaj, ko pridem v različne restavracije, ne vem natančno, ali sem naročil slovensko hrano, bosansko ali srbsko …”

Slovenci so po mnenju Rusa zelo prijazni, mirni in živijo počasi in z manj stresa kot Moskovčani. Lahko se ukvarjajo s konjički in imajo okoli hiš lepe vrtove. Tudi za rekreacijo je v Sloveniji dovolj časa, ljubimo hribe in kolesarjenje.

“V Moskvi nihče ne gre v službo s kolesom … Tu pa je veliko kolesarjev, zjutraj, zvečer … Dobro je, da imate možnosti za kolesarjenje, kolesarske steze, prostor za parkiranje koles. Slabo pa je, da kolesa kradejo, moji ženi so ga že ukradli. Vidim, da veliko Slovencev uporablja staro kolo, ki nikogar ne zamika.”

In še ena podrobnost Andreja Budanova vedno znova preseneča: v Sloveniji živi veliko neporočenih parov.

“To je zanimivo, saj v Rusiji na to, če nisi poročen, gledajo kot na nekaj, kar ni prav … Tu pa poznam par, upokojenca sta že in imata otroke in vnuke, pa nista poročena. To je nam čudno.”