Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Carlos Yoder – Argentinec, ki Slovence uči brenkanja na ukulele
Začel je v domači dnevni sobi in pravi, da mu je bilo dovolj, da je najboljši »ukulelist« v zavetju svojega doma, zato je šel v akcijo in danes je vodja slovenskega Ukulele kluba. Zanimanja je ogromno. In ne samo za tovrstno, malce eksotično aktivnost:
»V Sloveniji lahko najdeš ves svet.«
Pravi, da je Slovenija super, kvaliteta življenja je odlična in da je ogromno prostora. Ob tem razmišlja o demografskem trendu, konkretno o negativnem naravnem prirastu, ter se pošali, da bo vsako leto prostora še več. Slovensko družino vidi kot zelo povezano, na podlagi lastnih izkušenj pove, da denimo varstvo otrok slovenskim babicam in dedkom sploh ni težava.
Carlos je pred leti o svojih prvih slovenskih izkušnjah pisal tudi blog – Argentinec v Sloveniji se je imenoval, a je s pisanjem prenehal, saj je dobil občutek, da ni več pravi predstavnik Argentincev. Tudi sicer se nima na tipičnega Argentinca – ne pleše tanga, ne je mesa, ne pije alkohola in ne spremlja nogometa. Seveda je sledilo vprašanje, kaj pa počne tipičen Slovenec?
»Tipičen Slovenec rad hodi v naravo, ima nedeljsko kosilo in zelo verjetno gre k maši.«
Predvsem pa Slovenec verjetno raje kot čaj, pije kavo. Čeprav se, kot opaža Carlos, kultura pitja čaja v Sloveniji razvija. Ko je pred trinajstimi leti, ko se je preselil v Slovenijo, v lokalu naročil čaj, je dobil le čaj iz planinskih rož. Danes je ponudba veliko večja.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Carlos Yoder – Argentinec, ki Slovence uči brenkanja na ukulele
Začel je v domači dnevni sobi in pravi, da mu je bilo dovolj, da je najboljši »ukulelist« v zavetju svojega doma, zato je šel v akcijo in danes je vodja slovenskega Ukulele kluba. Zanimanja je ogromno. In ne samo za tovrstno, malce eksotično aktivnost:
»V Sloveniji lahko najdeš ves svet.«
Pravi, da je Slovenija super, kvaliteta življenja je odlična in da je ogromno prostora. Ob tem razmišlja o demografskem trendu, konkretno o negativnem naravnem prirastu, ter se pošali, da bo vsako leto prostora še več. Slovensko družino vidi kot zelo povezano, na podlagi lastnih izkušenj pove, da denimo varstvo otrok slovenskim babicam in dedkom sploh ni težava.
Carlos je pred leti o svojih prvih slovenskih izkušnjah pisal tudi blog – Argentinec v Sloveniji se je imenoval, a je s pisanjem prenehal, saj je dobil občutek, da ni več pravi predstavnik Argentincev. Tudi sicer se nima na tipičnega Argentinca – ne pleše tanga, ne je mesa, ne pije alkohola in ne spremlja nogometa. Seveda je sledilo vprašanje, kaj pa počne tipičen Slovenec?
»Tipičen Slovenec rad hodi v naravo, ima nedeljsko kosilo in zelo verjetno gre k maši.«
Predvsem pa Slovenec verjetno raje kot čaj, pije kavo. Čeprav se, kot opaža Carlos, kultura pitja čaja v Sloveniji razvija. Ko je pred trinajstimi leti, ko se je preselil v Slovenijo, v lokalu naročil čaj, je dobil le čaj iz planinskih rož. Danes je ponudba veliko večja.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov