Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo in Podčetrtek
Jyodisen Murday je doma z Mauritiusa, otoka, ki ga lahko na zemljevidu zaradi njegove majhnosti hitro spregledaš. Ta rajski otok, ki leži v Indijskem oceanu ob južni obali Afrike in ima 330 kilometrov rajskih plaž, bi le redkokdo zapustil in se preselil drugam, tako kot se je naš sogovornik v tokratni oddaji Drugi pogled. Živi v Podčetrtku in je del animacijske ekipe v Termah Olimia, kjer vodi vodno aerobiko, pohode, izvaja sproščujoče terapije z gongi in himalajskimi skledami, vadbo energijskih vaj, gozdni potop, taj či in nordijsko hojo. Sebe opiše kot sproščenega in srečnega človeka, ki živi in uživa vsak trenutek svojega življenja. Takšno je namreč tudi razmišljanje Mauritiuščanov.
Na Mauritiusu boste videli same srečne ljudi. Ne pričakujemo preveč, živimo v sedanjosti, pozdravljamo se med seboj, nikoli nikogar ne gledamo grdo, zviška ali kot tujca. Ljudje tam smo veliko bolj sproščeni, kot ste tu, v Sloveniji, srečni, ves čas nasmejani. Seveda tudi mi delamo, smo pod stresom, a se ne pritožujemo ves čas, kako hudo nam je. Prav tako se ne obremenjujemo toliko s tem, kaj bo imel sosed za kosilo, zakaj ima lepšo hišo kot mi, kako to, da več zasluži. Če na Mauritiusu nekdo kupi nov avto, mu vsi privoščijo in čestitajo, nihče se ne bo spraševal, kje je dobil denar zanj – ne obremenjujemo se s takimi stvarmi. Dokler so drugi srečni, smo srečni tudi mi.
Ko Jyodi ljudem pove, od kod je doma, ga po navadi vsi začudeno pogledajo in vprašanja se začnejo kar vrstiti. Čeprav je zamenjal dolge peščene plaže, senco pod palmami in pogled na magično moder ocean, rad pove, da je tudi tu, v Sloveniji, še kako lepo.
Narava tu je res čudovita, veliko gozdov in prav neverjetno čisto je povsod, to me je res navdušilo. Nisem pričakoval, da bo poleti tako vroče – na soncu je gotovo kakšen dan tudi 40 stopinj, po drugi strani pa so vaše zime lahko prav neverjetno hladne – kar do minus 20 stopinj, človek težko verjame, da imate tak temperaturni razpon tu. In pa seveda vaše gore, ki so prav tako neverjetno lepe. Vse to me je res prijetno presenetilo tu pri vas. Velikokrat hranim ptice, tu imate zaradi podnebja zdaj kar nekaj podobnih živali, kot jih imamo pri nas – le pri ribah je največja razlika. Naše tropske ribe so vseh mogočih pisanih barv, ribe pri vas, v vašem morju, pa so sive in, no ja, kar malo dolgočasne na pogled …
Jyodisen Murday pravi, da tu, v Sloveniji, poleg domačih ne pogreša prav veliko stvari – nekaj časa bo zagotovo še ostal tukaj, ali ga bo pot odpeljala nazaj na Mauritius, pa bo pokazal čas.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo in Podčetrtek
Jyodisen Murday je doma z Mauritiusa, otoka, ki ga lahko na zemljevidu zaradi njegove majhnosti hitro spregledaš. Ta rajski otok, ki leži v Indijskem oceanu ob južni obali Afrike in ima 330 kilometrov rajskih plaž, bi le redkokdo zapustil in se preselil drugam, tako kot se je naš sogovornik v tokratni oddaji Drugi pogled. Živi v Podčetrtku in je del animacijske ekipe v Termah Olimia, kjer vodi vodno aerobiko, pohode, izvaja sproščujoče terapije z gongi in himalajskimi skledami, vadbo energijskih vaj, gozdni potop, taj či in nordijsko hojo. Sebe opiše kot sproščenega in srečnega človeka, ki živi in uživa vsak trenutek svojega življenja. Takšno je namreč tudi razmišljanje Mauritiuščanov.
Na Mauritiusu boste videli same srečne ljudi. Ne pričakujemo preveč, živimo v sedanjosti, pozdravljamo se med seboj, nikoli nikogar ne gledamo grdo, zviška ali kot tujca. Ljudje tam smo veliko bolj sproščeni, kot ste tu, v Sloveniji, srečni, ves čas nasmejani. Seveda tudi mi delamo, smo pod stresom, a se ne pritožujemo ves čas, kako hudo nam je. Prav tako se ne obremenjujemo toliko s tem, kaj bo imel sosed za kosilo, zakaj ima lepšo hišo kot mi, kako to, da več zasluži. Če na Mauritiusu nekdo kupi nov avto, mu vsi privoščijo in čestitajo, nihče se ne bo spraševal, kje je dobil denar zanj – ne obremenjujemo se s takimi stvarmi. Dokler so drugi srečni, smo srečni tudi mi.
Ko Jyodi ljudem pove, od kod je doma, ga po navadi vsi začudeno pogledajo in vprašanja se začnejo kar vrstiti. Čeprav je zamenjal dolge peščene plaže, senco pod palmami in pogled na magično moder ocean, rad pove, da je tudi tu, v Sloveniji, še kako lepo.
Narava tu je res čudovita, veliko gozdov in prav neverjetno čisto je povsod, to me je res navdušilo. Nisem pričakoval, da bo poleti tako vroče – na soncu je gotovo kakšen dan tudi 40 stopinj, po drugi strani pa so vaše zime lahko prav neverjetno hladne – kar do minus 20 stopinj, človek težko verjame, da imate tak temperaturni razpon tu. In pa seveda vaše gore, ki so prav tako neverjetno lepe. Vse to me je res prijetno presenetilo tu pri vas. Velikokrat hranim ptice, tu imate zaradi podnebja zdaj kar nekaj podobnih živali, kot jih imamo pri nas – le pri ribah je največja razlika. Naše tropske ribe so vseh mogočih pisanih barv, ribe pri vas, v vašem morju, pa so sive in, no ja, kar malo dolgočasne na pogled …
Jyodisen Murday pravi, da tu, v Sloveniji, poleg domačih ne pogreša prav veliko stvari – nekaj časa bo zagotovo še ostal tukaj, ali ga bo pot odpeljala nazaj na Mauritius, pa bo pokazal čas.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov