Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo in Podčetrtek
Jyodisen Murday je doma z Mauritiusa, otoka, ki ga lahko na zemljevidu zaradi njegove majhnosti hitro spregledaš. Ta rajski otok, ki leži v Indijskem oceanu ob južni obali Afrike in ima 330 kilometrov rajskih plaž, bi le redkokdo zapustil in se preselil drugam, tako kot se je naš sogovornik v tokratni oddaji Drugi pogled. Živi v Podčetrtku in je del animacijske ekipe v Termah Olimia, kjer vodi vodno aerobiko, pohode, izvaja sproščujoče terapije z gongi in himalajskimi skledami, vadbo energijskih vaj, gozdni potop, taj či in nordijsko hojo. Sebe opiše kot sproščenega in srečnega človeka, ki živi in uživa vsak trenutek svojega življenja. Takšno je namreč tudi razmišljanje Mauritiuščanov.
Na Mauritiusu boste videli same srečne ljudi. Ne pričakujemo preveč, živimo v sedanjosti, pozdravljamo se med seboj, nikoli nikogar ne gledamo grdo, zviška ali kot tujca. Ljudje tam smo veliko bolj sproščeni, kot ste tu, v Sloveniji, srečni, ves čas nasmejani. Seveda tudi mi delamo, smo pod stresom, a se ne pritožujemo ves čas, kako hudo nam je. Prav tako se ne obremenjujemo toliko s tem, kaj bo imel sosed za kosilo, zakaj ima lepšo hišo kot mi, kako to, da več zasluži. Če na Mauritiusu nekdo kupi nov avto, mu vsi privoščijo in čestitajo, nihče se ne bo spraševal, kje je dobil denar zanj – ne obremenjujemo se s takimi stvarmi. Dokler so drugi srečni, smo srečni tudi mi.
Ko Jyodi ljudem pove, od kod je doma, ga po navadi vsi začudeno pogledajo in vprašanja se začnejo kar vrstiti. Čeprav je zamenjal dolge peščene plaže, senco pod palmami in pogled na magično moder ocean, rad pove, da je tudi tu, v Sloveniji, še kako lepo.
Narava tu je res čudovita, veliko gozdov in prav neverjetno čisto je povsod, to me je res navdušilo. Nisem pričakoval, da bo poleti tako vroče – na soncu je gotovo kakšen dan tudi 40 stopinj, po drugi strani pa so vaše zime lahko prav neverjetno hladne – kar do minus 20 stopinj, človek težko verjame, da imate tak temperaturni razpon tu. In pa seveda vaše gore, ki so prav tako neverjetno lepe. Vse to me je res prijetno presenetilo tu pri vas. Velikokrat hranim ptice, tu imate zaradi podnebja zdaj kar nekaj podobnih živali, kot jih imamo pri nas – le pri ribah je največja razlika. Naše tropske ribe so vseh mogočih pisanih barv, ribe pri vas, v vašem morju, pa so sive in, no ja, kar malo dolgočasne na pogled …
Jyodisen Murday pravi, da tu, v Sloveniji, poleg domačih ne pogreša prav veliko stvari – nekaj časa bo zagotovo še ostal tukaj, ali ga bo pot odpeljala nazaj na Mauritius, pa bo pokazal čas.
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo in Podčetrtek
Jyodisen Murday je doma z Mauritiusa, otoka, ki ga lahko na zemljevidu zaradi njegove majhnosti hitro spregledaš. Ta rajski otok, ki leži v Indijskem oceanu ob južni obali Afrike in ima 330 kilometrov rajskih plaž, bi le redkokdo zapustil in se preselil drugam, tako kot se je naš sogovornik v tokratni oddaji Drugi pogled. Živi v Podčetrtku in je del animacijske ekipe v Termah Olimia, kjer vodi vodno aerobiko, pohode, izvaja sproščujoče terapije z gongi in himalajskimi skledami, vadbo energijskih vaj, gozdni potop, taj či in nordijsko hojo. Sebe opiše kot sproščenega in srečnega človeka, ki živi in uživa vsak trenutek svojega življenja. Takšno je namreč tudi razmišljanje Mauritiuščanov.
Na Mauritiusu boste videli same srečne ljudi. Ne pričakujemo preveč, živimo v sedanjosti, pozdravljamo se med seboj, nikoli nikogar ne gledamo grdo, zviška ali kot tujca. Ljudje tam smo veliko bolj sproščeni, kot ste tu, v Sloveniji, srečni, ves čas nasmejani. Seveda tudi mi delamo, smo pod stresom, a se ne pritožujemo ves čas, kako hudo nam je. Prav tako se ne obremenjujemo toliko s tem, kaj bo imel sosed za kosilo, zakaj ima lepšo hišo kot mi, kako to, da več zasluži. Če na Mauritiusu nekdo kupi nov avto, mu vsi privoščijo in čestitajo, nihče se ne bo spraševal, kje je dobil denar zanj – ne obremenjujemo se s takimi stvarmi. Dokler so drugi srečni, smo srečni tudi mi.
Ko Jyodi ljudem pove, od kod je doma, ga po navadi vsi začudeno pogledajo in vprašanja se začnejo kar vrstiti. Čeprav je zamenjal dolge peščene plaže, senco pod palmami in pogled na magično moder ocean, rad pove, da je tudi tu, v Sloveniji, še kako lepo.
Narava tu je res čudovita, veliko gozdov in prav neverjetno čisto je povsod, to me je res navdušilo. Nisem pričakoval, da bo poleti tako vroče – na soncu je gotovo kakšen dan tudi 40 stopinj, po drugi strani pa so vaše zime lahko prav neverjetno hladne – kar do minus 20 stopinj, človek težko verjame, da imate tak temperaturni razpon tu. In pa seveda vaše gore, ki so prav tako neverjetno lepe. Vse to me je res prijetno presenetilo tu pri vas. Velikokrat hranim ptice, tu imate zaradi podnebja zdaj kar nekaj podobnih živali, kot jih imamo pri nas – le pri ribah je največja razlika. Naše tropske ribe so vseh mogočih pisanih barv, ribe pri vas, v vašem morju, pa so sive in, no ja, kar malo dolgočasne na pogled …
Jyodisen Murday pravi, da tu, v Sloveniji, poleg domačih ne pogreša prav veliko stvari – nekaj časa bo zagotovo še ostal tukaj, ali ga bo pot odpeljala nazaj na Mauritius, pa bo pokazal čas.
Šolanje, ljubezen, služba so med pogostimi vzroki selitev posameznika v tujino. Tudi naš tokratni gost Semi Assayed, po rodu Palestinec, je svojo domovino prvič zapustil zaradi šolanja. Želja postati strojni inženir letalstva ga je pred več kot 40 leti pripeljala v Beograd, v takratno Jugoslavijo. Delček svoje življenjske zgodbe, predvsem kako in zakaj že večino svojega življenja živi v Hrastniku, nam bo razkril v Drugem pogledu avtorice Karmen Štrancar Rajevec.
Na katero otočje najprej pomislite, ko slišite besedno zvezo 'rajski otoki'? Mnogi bi verjetno kot iz topa izstrelili ime Maldivi. To ime izvira iz hindujskih besed 'mahal', ki pomeni palača, in 'diva' oziroma otok. In ker Maldive Slovenci vidimo predvsem kot rajsko počitniško destinacijo, je težko razumeti, zakaj bi se nekdo od tam preselil v Slovenijo. Andreja Čokl je prav to vprašala 23-letnega Maldivijca Ma-Ala Mahmooda, ki zadnja štiri leta živi v Kranju.
Tokratni »drugopoglednik« Nathan Patton je inštruktor in učitelj angleškega jezika, ki se je v Ljubljano preselil pred 3 leti in pol. Rojen je v Salisburyju na jugu Anglije. Njegova zadnja postaja pred prihodom v Slovenijo je bil Leeds, kjer je študiral in delal. Zdaj pa že tri leta in pol živi v Ljubljani.
V Drugem pogledu po navadi slišite priseljence, tiste, ki so se iz tujine preselili k nam in si tu ustvarili življenje. Danes bo pa Drugi pogled prvič slovenski, ponudil ga bo Slovenec, ki živi v tujini. Kako je biti priseljenec v Singapurju, je med drugim Darja Pograjc vprašala Ahmeda Pašića, doktorja socialne antropologije.
Albanka Halime Djemali prihaja iz Makedonije, v Sloveniji živi 5 let, natančneje v Novem mestu, kjer je zaposlena v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela. Pri njej je zanimivo, da je praktično iz popolnega nepoznavanja slovenščine in tukajšnje kulture v tako kratkem času prišla do redne zaposlitve kot kulturna mediatorka. Zdaj nudi jezikovno in vsesplošno pomoč predvsem Albanskim družinam, ki tukaj živijo tudi že deset let in več.
Sogovornica tokratne oddaje Drugi pogled se je k nam preselila iz države, ki jo pogosto zamenjujejo s Slovenijo, pa naj gre za podobno ime in zastavo ali druge značilnosti, ki ju povezujejo. Z Ivanko Kovšca se je pogovarjal naš notranjsko - kočevski dopisnik Marko Škrlj.
Pri dvajsetih se je Agostina Benegas iz Argentine preselila v Slovenijo. Iz enega glavnega mesta v drugega; iz Buenos Airesa v Ljubljano. Pri nas je najprej delala v hotelih, epidemija pa jo je prisilila, da je skupaj z možem poiskala drugačno poslovno priložnost. Prejšnji teden smo se odpravili na pogovor z zdaj 25-letno Argentinko in nastal je današnji Drugi pogled.
Tik pred začetkom poletnih olimpijskih iger v Tokiu smo, najbrž prav nič presenetljivo, pred mikrofon Drugega pogleda povabili Japonko - dr. Nagiso Moritoki Škof, jezikoslovko in predavateljico na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete. Kako je iz dežele vzhajajočega sonca sploh prišla v naše kraje in zakaj se ji zdijo slovenski študentje prav občudovanja vredni, je razkrila v pogovoru z Goranom Deklevo.
Naš zadnji sogovornik v Drugem pogledu, preden gre torkova rubrika na zaslužene počitnice, prihaja iz Konga, v Slovenijo pa pred dobrima dvema letoma ni prišel na počitnice. Iz svoje države je zbežal, ker se boji za svoje življenje, bil je namreč na protestih in v politiki, na zadnjih volitvah je kandidiral za poslanca v parlamentu. Spoznajte Doudouja Bigaruro!
Naš tokratni sogovornik v rubriki Drugi pogled prihaja iz Indije, točneje iz mesta Bangalore. Bharath Ranganathan je glasbenik, skladatelj, teoretik in pedagog, ki se je pred tremi leti iz večmilijonskega mesta preselil v majhno vas. "Zdaj živim v manjšem mestu oz. vasi Prevoje pri Šentvidu v občini Lukovica, to je najmanjši kraj, v katerem sem kadarkoli živel. V mestu Bangalore, od koder prihajam, živi skoraj 10 milijonov ljudi, v Prevojah pa mislim, da ni več kot 1000 ljudi. Razlika je torej zelo velika, a mi je všeč in rad živim tukaj." Razlika med Indijo in Slovenijo pa ni le v številu prebivalcev. "V Bangaloreju se velikokrat šalimo, da je pri nas toplo obdobje, nato vroče obdobje in potem monsunsko obdobje, ko samo dežuje od jutra do večera. Pri vas pa imate čudovite štiri letne čase – no ja, sam včasih zvenim kot neki godrnjav starček, ko se tukaj pozimi pritožujem nad vremenom, snegom in nizkimi temperaturami. V resnici imam zelo rad tukajšnje vreme, ker lahko res uživaš v lepotah vseh letnih časov." Bharath pa uživa tudi v slovenski kulinariki. "Obožujem slovensko hrano in po zaslugi ženine babice znam kar nekaj vaših jedi tudi pripraviti. Poleg štrukljev sem poskusil tudi krvavice in pražen krompir ter gibanico, zelo rad obiščem tudi vaše gostilne z domačo hrano. Opazil sem, da v Sloveniji pojeste veliko kruha, v Indiji pa je glavna sestavina po navadi kar riž. Za mojo slovensko družino tukaj velikokrat pripravim pražen riž s cvetačno omako in mislim, da vsi uživamo v tej jedi. Če pa sicer primerjam slovensko in indijsko kulinariko – seveda, začimbe so prva razlika, drugo pa je to, da vaše jedi bolj temeljijo na mesu in prilogah, pri nas je na voljo dosti več različnih vrst zelenjave." Barath je zdaj že dobro spoznal našo Slovenijo in o tem, da bi živel kje drugje kot v Sloveniji, trenutno še ne razmišlja.
»Francoz spozna Slovenko in zgodi se dolenjska penina,« tako bi lahko naslovili današnji Drugi pogled. Francois Botton je namreč pred leti v naši prestolnici spoznal Slovenko, s katero si je ustvaril družino. Zdaj živijo v okolici Ljubljane. Se pa Francois pogosto odpravlja na Telče na Dolenjsko, na posest ženinih staršev – domaine Slapšak, kjer prideluje penino. Zakaj je Dolenjska popolna za ustvarjanje penine in zakaj smo Slovenci preveč pridni, je razkril Darji Pograjc.
Ste že slišali, kako zveni Avsenikova Slovenija od kod lepote tvoje v čačača preobleki? V Drugem pogledu predstavljamo glasbenika, ki jo je priredil: Lazaro Ahmed Hierrzuelo Zumeta je akademski violinist s Kube in v Sloveniji že 10 let ustvarja v različnih zasedbah in poučuje na glasbeni šoli. Ne uživa samo v kubanskih ritmih, zelo spoštuje tudi slovensko narodnozabavno glasbo. Zakaj si želi, da bi bila tudi med Slovenci bolj cenjena, izveste v prispevku.
Aleksandrija, mesto na skrajnem severu Egipta, je znano predvsem po bogati zgodovini in nekoč največji knjižnici na svetu. Slovenci pa ga povezujemo tudi z aleksandrinkami, potomce marsikatere izmed njih še danes najdete v tem drugem največjem egiptovskem mestu. Tako o njih kot o mestu, predvsem pa o Sloveniji in Slovencih se je Andreja Čokl pogovarjala z Mohamedom Elsayadom, pravnikom, ki se je poročil s Slovenko in se preselil najprej v Ljubljano, potem na Turjak.
Naša tokratna sogovornica v rubriki Drugi pogled prihaja iz Irana. Azadeh Hashemzadeh je v Sloveniji že dve leti in pol, o naši državi in Slovencih pa govori v presežnikih. Zelo jo veseli uredniško in fotografsko delo, poleg tega pa prostovoljno dela na Slovenski filantropiji. Komuniciranje z ljudmi iz različnih držav ji pomaga pri učenju jezikov, česar se loteva z veliko motivacije, saj želi v Ljubljani nadaljevati študij notranjega oblikovanja. Z Azadeh Hashemzadeh se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
38-letni Soonseok Park je doma iz Seula. V južnokorejski prestolnici je petnajst let delal kot menedžer in sommelier v restavracijah visoke francoske kulinarike z Michelinovimi zvezdicami. Kako ga je pot zanesla v Šepulje na Krasu? Preprosto! Odločil se je, da bo sledil svojim sanjam in se naučil, kako gojiti vinsko trto, pridelovati grozdje in seveda svoje lastno vino. Do Šepulj, ki so v občini Sežana, sem se odpeljala prejšnji teden. Na Turkovi domačiji je nastal današnji Drugi pogled!
Večino »drugopoglednikov«, s katerimi smo govorili do zdaj, k nam pripeljeta posel ali ljubezen. Tokratno sogovornico pa je k nam pripeljal šport! Ime Nataša Derepasko je v zgodovino slovenskega rokometa zagotovo zapisano z zlatimi črkami, in to dvakrat! Ukrajinka namreč pripada zlati generaciji 2000/01, ki si je 2-krat pokorila celotno Evropo. Ravno jutri bo natanko 20 let odkar je ta generacija prvič osvojila naslov evropskih prvakinj. Drugi pogled!
Na Slovenijo bomo zdaj pogledali z očmi Turka: Nuri Özalp je v Slovenijo prišel pred petimi leti. Kot doktorja računalništva ga je sem pripeljala poslovna ponudba, pozneje pa je tukaj odprl svoje podjetje. Je zelo družaben in dejaven, še posebno ga navdušujejo barve slovenske narave. Tudi o Slovencih ima dobro mnenje, ga pa moti ena izmed še posebno izrazitih lastnosti, ki jih je opazil in natančno opisal Katji Krajnc.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
My life in Slovenia je naslov spletnega dnevnika Nizozemke Arlette Cundrič, ki ga v nizozemščini in angleščini piše o življenju v Sloveniji. Tukaj je njen dom že skoraj 18 let z možem Slovencem in dvema otrokoma. Sprva sta v devetdesetih letih, ko sta se spoznala, dobrih sedem let živela na Nizozemskem.
V pekarno, ki je v Poljanski ulici v Ljubljani, se je podala Andreja Gradišar, da je v mikrofon ujela pogovor z Mattom Hamlinom. Američan, bivši marinec, je partnerko Slovenko spoznal med igranjem spletne igrice. Po nekaj časa je dozorela odločitev, da zaživita skupaj in da bo on tisti, ki se bo preselil. S seboj v Slovenijo je prinesel tudi knjižico z recepti svoje babice in iz te zdaj črpa navdih, sestavine in recepte pri delu v pekarni. To je njegov Drugi pogled.
Neveljaven email naslov