Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

” A boste kavo, lepotica? Kave ne, potico pa bi.”

12.03.2019

Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?

Esther Kompare je švicarski Aarburg zamenjala za slovenski Mengeš

Habsburžani so ena od najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh, izvira pa iz švicarskega kantona Aargau. V tem nemško govorečem kantonu v osrčju Švice leži tudi mesto Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov. Pot do osrednje Slovenije se podaljša na 800 kilometrov, in to je razdalja, ki Esther Kompare zdaj loči od domačega Aarburga. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico luksuz, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal beg možganov. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?

To pa manjka še veliko, sto let stare železniške proge, tudi ceste niso povsod najboljše, da ne omenjam ravnaja z odpaki, pa čakalne vrste v zdravstvu, prej sploh nisem poznala besedne zveze čakalna doba.

Zaostanek na področju infrastrukture pa ne zmanjšuje dejstva, da je kakovost življenja v Sloveniji zelo dobra, med slovenskimi atributi Esther omenja lokalno hrano in odlično vino.

Prav tako je super, da so mlade mamice v Sloveniji lahko eno leto na porodniški, to je luksusz, v Švici to ni tako. Tudi organiziranost in dostopnost do javnih vrtcev sta slovenska prednost.

Čeprav v Sloveniji skoraj vsak govori vsaj en tuj jezik, se Esther zdi zelo pomembno učenje slovenščine, brez nje bi bila za marsikaj prikrajšana. Slovenščina je težka, je spoznanje, ki smo ga v rubriki Drugi pogled slišali že velikokrat. Ena napačna črka ali en napačen zlog lahko povzroči zagato ali smeh.

Pred leti sva šla z možem na obisk k prijatelju na Gorenjsko, bil je velikonočni čas. Gostitelj me je prijazno vprašal: “Boste kavo, lepotica?” Jaz pa sem odgovorila: “Kave ne bom, potico pa bi.”

Esther kot nekdanja bančna uslužbenka ocenjuje, da so Slovenci precej varčni ljudje in da znajo dobro ravnati z denarjem. Šele v Sloveniji je spoznala, kako draga dežela je Švica.

Tudi v Sloveniji je življenje drago in težko, če moraš preživeti s 400 ali 500 evri na mesec. Na ljubljanski tržnici sem opazila, da nekateri starejši ljudje odpirajo smetnjake in gledajo, ali je med odpadki kaj uporabnega. To me je šokiralo.

Švicarji so znani tudi kot odlični izdelovalci ur in zato morda stereotipno pomislimo, da so vzor točnosti. Kako se pri tem odrežejo Slovenci? So točni?

Se trudijo (smeh), včasih je bilo slabše, so v povprečju bolj zamujali. Pravzaprav pa me to ni nikoli preveč motilo.

Esther so všeč predvsem zimski športi. Kdaj pa ji hitreje bije srce? Ko drvi proti cilju Ilka Štuhec ali Wendy Holdener?

Pri obeh. Sem vesela, če zmaga Ilka, in prav tako, če zmaga Wendy, samo da ni Američanka (smeh).

 


Drugi pogled

408 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

” A boste kavo, lepotica? Kave ne, potico pa bi.”

12.03.2019

Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?

Esther Kompare je švicarski Aarburg zamenjala za slovenski Mengeš

Habsburžani so ena od najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh, izvira pa iz švicarskega kantona Aargau. V tem nemško govorečem kantonu v osrčju Švice leži tudi mesto Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov. Pot do osrednje Slovenije se podaljša na 800 kilometrov, in to je razdalja, ki Esther Kompare zdaj loči od domačega Aarburga. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico luksuz, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal beg možganov. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?

To pa manjka še veliko, sto let stare železniške proge, tudi ceste niso povsod najboljše, da ne omenjam ravnaja z odpaki, pa čakalne vrste v zdravstvu, prej sploh nisem poznala besedne zveze čakalna doba.

Zaostanek na področju infrastrukture pa ne zmanjšuje dejstva, da je kakovost življenja v Sloveniji zelo dobra, med slovenskimi atributi Esther omenja lokalno hrano in odlično vino.

Prav tako je super, da so mlade mamice v Sloveniji lahko eno leto na porodniški, to je luksusz, v Švici to ni tako. Tudi organiziranost in dostopnost do javnih vrtcev sta slovenska prednost.

Čeprav v Sloveniji skoraj vsak govori vsaj en tuj jezik, se Esther zdi zelo pomembno učenje slovenščine, brez nje bi bila za marsikaj prikrajšana. Slovenščina je težka, je spoznanje, ki smo ga v rubriki Drugi pogled slišali že velikokrat. Ena napačna črka ali en napačen zlog lahko povzroči zagato ali smeh.

Pred leti sva šla z možem na obisk k prijatelju na Gorenjsko, bil je velikonočni čas. Gostitelj me je prijazno vprašal: “Boste kavo, lepotica?” Jaz pa sem odgovorila: “Kave ne bom, potico pa bi.”

Esther kot nekdanja bančna uslužbenka ocenjuje, da so Slovenci precej varčni ljudje in da znajo dobro ravnati z denarjem. Šele v Sloveniji je spoznala, kako draga dežela je Švica.

Tudi v Sloveniji je življenje drago in težko, če moraš preživeti s 400 ali 500 evri na mesec. Na ljubljanski tržnici sem opazila, da nekateri starejši ljudje odpirajo smetnjake in gledajo, ali je med odpadki kaj uporabnega. To me je šokiralo.

Švicarji so znani tudi kot odlični izdelovalci ur in zato morda stereotipno pomislimo, da so vzor točnosti. Kako se pri tem odrežejo Slovenci? So točni?

Se trudijo (smeh), včasih je bilo slabše, so v povprečju bolj zamujali. Pravzaprav pa me to ni nikoli preveč motilo.

Esther so všeč predvsem zimski športi. Kdaj pa ji hitreje bije srce? Ko drvi proti cilju Ilka Štuhec ali Wendy Holdener?

Pri obeh. Sem vesela, če zmaga Ilka, in prav tako, če zmaga Wendy, samo da ni Američanka (smeh).

 


05.12.2017

Ramon Turnes Perez, Španija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


28.11.2017

Theo Karoumenos iz Francije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


21.11.2017

Catherine Nakato iz Ugande

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


14.11.2017

Samuel Gustavsson, Švedska

Pripravlja: N. Petauer


07.11.2017

Hisham Hamad, Palestina

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


31.10.2017

Kevin Meyer iz Južne Afrike

Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.


24.10.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


17.10.2017

Nadira Karim, Trinidad in Tobago

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


10.10.2017

Widad Tamimi, Italijanka judovsko-palestinskih korenin

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


03.10.2017

Julia Martinet, ZDA

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.09.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.09.2017

Indija - Mehtab Singh

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.09.2017

Shin Sato, Japonec

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.09.2017

Alexey Sarria Guerra s Kube

Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.


29.08.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


22.08.2017

Mikel Rojo, Španija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.08.2017

Julija Mesarič iz Rusije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.08.2017

Peter Bossman iz Gane

Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.


01.08.2017

Lidija Dímkovska iz Makedonije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.07.2017

Kinda Al-Mansour Kranjec, Sirija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 16 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov